Uredništvo | 19. 12. 2023, 08:02
Pediater Marko Pokorn o zdravilu, ki ga sam skuša uporabljati prav vsak dan
Marko Pokorn je javnosti najbolj znan kot zdravnik, a v življenju ga izjemno veseli tudi glasba in še marsikaj drugega. Karkoli pa počne, vedno ga spremlja po njegovem mnenju eno izjemno zdravilo.
Ko sta se v novi epizodi podkasta Slovenske filharmonije 1, 2, 3 ... bis! srečala Marko Pokorn in Tilen Artač (poleg njiju še Mojca Fortin), je bilo hitro jasno, da bo to en pogovor, prežet s smehom in humorjem. Slednji je v življenju Marka Pokorna zelo pomemben, humor se mu zdi neke vrste zdravilo.
"To ni tableta, tako kot glasba ni tableta. Humor je nekaj, kar poskušam s pravo mero vsak dan uporabljati, in to sem vse življenje počel," pravi Pokorn, ki je tudi scenarist in dramatik, marsikatero njegovo delo je nasmejalo množico Slovencev (med drugim je soustvarjal Teater Paradižnik in Našo malo kliniko).
Marko Pokorn je prepričan, da je smeh tudi zdravilo.
Humor pa se mu zdi pomemben tudi v zdravniškem poklicu. Pravi, da ga uporablja tako pri stiku z bolniki, da se mu na primer otroci na ta način pustijo lažje pregledati, kot tudi drugje pri vsakdanjem delu, kjer humor reši marsikatero zagato.
"Mislim, da je to nekaj, kar je zelo koristno in je treba seveda to veščino negovati," je prepričan in sodeč po pogovoru, sam to zelo dobro in učinkovito počne. Kar nekajkrat so namreč vsi trije sogovorniki planili v nalezljiv smeh.
Mojca Fortin je sogovornikoma zaupala smešno prigodo, ki se je zgodilo orkestru.
Ob tem je violinistka Slovenske filharmonije Mojca Fortin delila tudi nekaj smešnih utrinkov s koncertov klasične glasbe, ki sicer veljajo za precej resne. Pa se tudi tam dogajajo precej smešne situacije.
"Bili smo na turneji po Evropi s svetovno zvezdo Ano Netrebko in na drugem koncertu, ko smo šli iz Stuttgarta v München, so pozabili cel zaboj z ženskimi koncertnimi oblekami," pripoveduje Fortinova.
Pravila oblačenja so pri koncertih klasične glasbe v Nemčiji precej stroga in dekleta so imela veliko dela z iskanjem primerne garderobe. Bile so bolj ali manj uspešne. "Primerne obleke, do gležnjev in prek komolcev, smo iskale vsepovsod. Jaz sem šla tja v obleki brez rokavov, čez sem si zavezala črn šal, na nogah pa sem imela - gumijaste črne škornje," se spominja Fortinova prigode, spomini nanjo pa še danes zabavajo ves orkester.
Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete spodaj.
