Magistriral je iz biotehnologije in podjetništva na univerzi Oxford Brookes in doktoriral iz biomedicinskih znanosti na univerzi v Luksemburgu. Leta 2019 se je pridružil Inštitutu za biomedicinske vede, kjer vodi multidisciplinarne raziskovalne projekte na področju regenerativne in sistemske medicine. Leta 2020 je soustanovil inštitut BioCore, usmerjen v razvoj personaliziranih pristopov za zdravljenje raka. Pred kratkim se je kot svetovalec na področju klinične farmakologije pridružil podjetju Verdient Science.

Nika Mlinarič je fizičarka z izkušnjami iz letalstva, ki lovi ravnotežje med fiziko in podjetništvom. Na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani je diplomirala iz fizike, tam je potem zaključila tudi svoj magisterski študij. Svojo pravo strast je med študijem našla v dinamiki tekočin in aerodinamiki ter numeričnih simulacijah. Trenutno poglablja svoje znanje o tem področju na Inštitutu Jožef Stefan, hkrati pa je tudi soustanoviteljica podjetja SnowBoardGames, ki razvija namizne igre, in ki je letos uspešno lansiralo svojo prvo igro na platformi za množično financiranje Kickstarter. Bila je tudi nominiranka za Inženirko leta 2019.

Sedemindvajsetletna raziskovalka na Nacionalnem Inštitutu za Raka v ZDA, ki je novembra lani zaključila doktorat na Oxfordu, je študij virologije izbrala že pred začetkom pandemije. Virologinja raziskuje delovanje virusov in išče nova, učinkovitejša cepiva, v laboratoriju pa preživi tudi do 12 ur dnevno. Med dodiplomskim študijem je prejela tri nagrade: za prepoznavno nadpovprečno dejavnost na univerzi, nagrado za najboljšo dodiplomsko nalogo s področja mikrobiologije in priznanje za diplomo z najvišjim povprečjem.

Luka Mustafa je inženir elektronike in telekomunikacij z magisterijem priznane univerze UCL v Londonu in danes vodi multidisciplinarno ekipo razvojnikov v podjetju IRNAS v Mariboru, s katero razvija brezžične optične komunikacijske sisteme in IoT naprave ter produkte. Poznan je kot najmlajši štipendist in sedaj alumni eminentne fundacije Shuttleworth Fundation, ki ga je podprla pri razvoju nove tehnologije imenovane KORUZA. Za duhovito izbranim imenom se skriva 10 gigabitni prenos podatkov z laserskim žarkom po zraku med stavbami in v industrijskih strojih.