Spoznajte Slovenca, ki mu je uspelo nekaj res neverjetnega

Generacija 2022 projekta Metropolitanovih 33 pod 33 je razdeljena na pet kategorij: šport, znanost, kultura, poslovni svet in zagonska podjetja. Celotni nabor je na voljo na posebni strani Metropolitanovih 33 pod 33.

Spoznajte Luko Mustafo, ustanovitelja in direktorja podjetja IRNAS - inštituta za razvoj naprednih aplikativnih sistemov, d. o. o.:  

Luka Mustafa je inženir elektronike in telekomunikacij z magisterijem priznane univerze UCL v Londonu in danes vodi multidisciplinarno ekipo razvojnikov v podjetju IRNAS v Mariboru, s katero razvija brezžične optične komunikacijske sisteme in IoT naprave ter produkte. Poznan je kot najmlajši štipendist in zdaj alumni eminentne fundacije Shuttleworth Fundation, ki ga je podprla pri razvoju nove tehnologije, imenovane KORUZA. Za duhovito izbranim imenom se skriva 10 gigabitni prenos podatkov z laserskim žarkom po zraku med stavbami in v industrijskih strojih. Z njim smo med drugim poklepetali o njegovi strasti do dela, študijskih letih in o prelomni točki, ki ga je pripeljala do današnjega uspeha.

Ste inženir elektronike in telekomunikacij. Kaj so bili vaši prvi koraki v svet inženirstva?

Že od malih nog sem raje razstavil igrače, kot pa se igral z njimi. Pogosto sem si na njih želel spremembe in jih v domači delavnici z dedkovo pomočjo tudi ustvaril. V šoli sem bil najbolj aktiven v modelarskem krožku, računalništvu, radioamaterskih taborih in aktivnostih, kasneje ozvočenjih in prireditvah v času EST-ja na II. gimnaziji. V vseh teh raznolikih aktivnostih sem iskal možnosti tehnološkega udejstvovanja in tako je bila postati inženir naravna pot.

Izbira smeri je bila bolj soslednje srečnih naključij, saj sem se prijavil na 5 različnih inženirskih smeri in se vpisal na študij elektronike in nanotehnologije. V prvih letih sem spoznal, da me mnogo bolj zanima ustvarjanje sistemov ter rešitev in ne toliko znanstveno delo ter razvoj na molekularni ravni ter tako spremenil smer elektroniko in telekomunikacije. Obenem sem aktivno sodeloval v projektu wlan Slovenija, ki je dobrih 10 let ponujal možnost posameznikom v Sloveniji in po svetu, da izgradijo svoja brezžična omrežja v časih, preden so bile optične povezave in mobilna omrežja 3G na voljo.

Magisterij ste opravljali na priznani univerzi UCL v Londonu. Vas na obdobje guljenja študijskih klopi veže kakšen poseben spomin?

Šolske klopi na UCL so se že v prvih tednih hitro spremenile v razvojne aktivnosti v laboratorijih z obilo praktičnih projektov in izvrstnih izzivov. Hitro sem ugotovil, da mi ta način dela izjemno ustreza in se tako lotil še kupa raznolikih, s študijem povezanih aktivnosti. Prav poseben spomin je bil povezan s študijem in aktivnim sodelovanjem v projektu wlan Slovenija, saj so me povabili kot predavatelja na konferenco KIT – Kyrgiz Internet forum – prvo konferenco v Kirgizistanu na temo internetnega dostopa in brezžične povezljivosti.

Tam sem predaval o načinih vzpostavljanja brezžičnih WiFi omrežij med zgradbami in kako opolnomočiti ljudi, da sami poskrbijo za dostop do interneta. Ta dogodek je presegal vsa moja pričakovanja, saj je bil podoben strateškemu forumu na ravni države in naenkrat sem se pogovarjal z ministri in ključnimi predstavniki ponudnikov interneta. Obenem pa je bilo to kakšno leto po interni revoluciji in seveda pozimi pri -20 stopinjah Celzija, s pogostimi izpadi elektrike, kar je bila nepredstavljiva izkušnja.

Kaj je bilo tisto, kar vas je zares premaknilo na pot do današnjega uspeha?

Današnji uspeh je plod dolgoletnih aktivnosti in podpore družine, okolja in nekaj ključnih posameznikov. Tako mi je uspelo razviti mentaliteto iskanja rešitev pred/čez/pod prav vsemi preprekami, ki so se pojavile na moji profesionalni poti. S tem pristopom sem si upal poizkusiti poiskati možnosti in se izpostaviti situacijam, ki lahko tudi z nekoliko sreče pripeljejo do odličnih rezultatov.

Ena ključnih prelomnih točk je vsekakor že prej omenjeno udejstvovanje na konferenci v Kirgizistanu, kjer sem nekoliko za šalo in nekoliko zares pripomnil, da bi bilo super, če bi lahko namesto radijskih valov za prenos podatkov, kot jih uporabljajo WiFi naprave, uporabili kar svetlobo in od zgradbe do zgradbe prenašali podatke z žarkom svetlobe, kot da uporabljamo laserski kazalnik. Tako je nastal zametek ideje o sistemu KORUZA, ki jo imam za uraden začetek moje kariere.

Tehnologijo, pri razvoju katere vas je podprla eminentna fundacija Shuttleworht Fundation, ste poimenovali KORUZA. Kakšna zgodba se skriva za duhovito izbranim imenom?

Tehnologija KORUZA je cenovno ugoden pristop k izgradnji brezžičnih optičnih sistemov in omogoča prenos podatkov z laserskim žarkom med zgradbami, stroji in drugimi napravami. Ime projekta izvira iz gimnazijskih časov, kjer sem bolj za šalo kupil domeno koruza.net, ta pa je ostala z mano, vse dokler nisem kar naenkrat potreboval imena za omenjeno tehnološko rešitev. Slovenska beseda, ki se v tujih jezikih ne uporablja, se je izkazala za zelo dobro strategijo poimenovanja projekta, saj v vsaj angleško govorečem delu sveta nima drugih pomenov.

Danes, več kot 10 let po začetku tehnologije, KORUZA predstavlja nišno, vendar zelo specifično rešitev za industrijske projekte, ki jih razvijamo v podjetju IRNAS, ki je pravzaprav nastalo tako, da mi je okoli tehnologije KORUZA uspelo zbrati kup izjemno nadarjenih mladih inženirjev, ki smo nato postali odlični v razvoju tehnoloških rešitev. Tako danes primarno ponujamo storitev razvoja novih visokotehnoloških produktov s področja IoT naprav, brezžične optične komunikacije in 3D-tiskalnikov za biotehnološke namene.

Kaj v vas na področju dela, ki ga opravljate, vzbuja največjo radovednost?

Ustvariti novo rešitev mi je najbolj pri srcu, saj to zajema predvsem poglobiti se v dejansko potrebo stranke oz. projekta in najprej razumeti, kakšen problem rešujemo. Prav pogosto ta proces pripelje do povsem drugačnih zahtev, kot smo sprva načrtovali.

Poln izzivov je predvsem del procesa, kjer iščemo, zlagamo in sestavljamo različne tehnološke gradnike v povsem nov sistem in po meri narejeno rešitev za postavljen problem. To lahko nekoliko posplošimo, da je razvojni proces videti kot igranje z lego kockami, ker iz znanih sestavnih delov vedno narediš nekaj novega in unikatnega. Obenem pa k projektu pogosto dodamo povsem na novo odkrit sestavni del – naredimo svojo lego kocko.

Sanjski projekt?

Je to, kar počnem in počnemo skupaj z ekipo IRNAS. Za dušo in ohranjanje sveta pa so mi posebej blizu aktivnosti varovanja živali in narave, saj tako skupaj z organizacijo Smart Parks ustvarjamo rešitve za zaščito velikega nabora živali. Prav letos smo uspešno vgradili prve vsadke z GPS in LoRaWAN tehnologijo v rogove nosorogov, saj tako najbolje spremljamo njihov položaj in pomagamo pri usmerjanju čuvajev, ki jih varujejo pred krivolovom.

Kaj vas zjutraj spravi iz postelje?

Kup lastnih idej in rešitev, ki jih je treba preizkusiti in z njimi ustvariti kaj novega. Priznam, zbudim se s polno glavo in komaj čakam vsako jutro, da začnem delati.

Podpornika projekta sta Barcaffè in Zavarovalnica Triglav, več o projektu pa si lahko preberite TUKAJ.