Ta Gorenjka je najboljša šahistka v zgodovini Slovenije! (Si lahko mislite?)

Generacija 2022 projekta Metropolitanovih 33 pod 33 je razdeljena na pet kategorij: šport, znanost, kultura, poslovni svet in zagonska podjetja. Celotni nabor je na voljo na posebni strani Metropolitanovih 33 pod 33.

Spoznajte Lauro Unuk, šahistko:

Laura Unuk nosi naziv ženske šahovske velemojstrice (WGM). Pri 13 letih je osvojila naslov državne članske prvakinje Slovenije, nato leta 2014 prejela Bloudkovo plaketo za pomemben tekmovalni dosežek v športu in že septembra 2014, pri 14 letih na turnirju v Durbanu, osvojila naslov svetovne mladinske prvakinje v kategoriji deklet do 16 let. Leta 2017 je postala tudi svetovna prvakinja v kategoriji do 18 let, marca 2021 pa je kot prva slovenska šahistka osvojila tudi naziv mednarodne mojstrice, ki ga je pred njo doseglo 121 šahistk na svetu, naziv pa je potem maja uradno potrdila tudi Svetovna šahovska zveza. Njen zadnji uspeh je osvojitev absolutnega naziva mednarodne mojstrice, s čimer si je prislužila naziv najboljše šahistke v zgodovini Slovenije.

Ste se s to strateško igro seznanili po naključju ali vas je zanjo kdo navdušil?

Bilo je bolj naključje kot karkoli drugega. Moj dedek namreč obožuje računalnike in jih v prostem času tudi razstavlja, sestavlja in raziskuje programe. Tako je nekoč našel šahovski program, s katerim še danes igra šah skoraj vsak dan – tako pogosto, da točno ve, kako program premagati. V tem neskončno uživa. Pri sedmih letih sem prišla v sobo, ga vprašala, kaj igra, misleč, da gre za nekakšno 'kul' zadevo. Dedek mi je poskusil razložiti pravila, kar me je kot otroka seveda zanimalo, nisem pa vedela, da se šah igra tudi v fizični obliki. To sem izvedela kasneje, ko so me starši vpisali v šahovski krožek na osnovni šoli Nove Jarše, ki ga je vodil naš učitelj geografije Robert Kodrič. Nisem povsem prepričana, zakaj sem se torej navdušila nad šahom že pri rosnih sedmih letih, predvidevam pa, da razlog tiči v kompleksnosti igre. Podobna je namreč nekakšni sestavljanki, ki jo moraš rešiti, da prideš do zmage – in jaz jih obožujem. (smeh, op. a.)

Ste se v svoji šahovski karieri kdaj soočali s stereotipi, povezanimi z igro, ki so bili pravzaprav daleč od resnice?

Pravzaprav velikokrat, ko me danes kdo, ki me ne pozna, vpraša, kaj delam. Ko nekomu poveš, da se ukvarjaš s šahom, najprej pomislijo da si zelo pameten, a malce čuden, introvertiran in predvsem – piflar. Odkrito povedano, ne želim vsakomur dokazovati, da to nisem, zato raje rečem, da sem študentka, k čemur seveda spadajo drugačni stereotipi. (smeh, op. a.) Ljudje najprej pomislijo, da šah igrajo pametni ljudje, a šah pravzaprav izoblikuje sposobnost človekovih možganov, da znajo razmišljati v stresnih in kritičnih situacijah, da se znajo odločati glede na okolje in da znajo sprejemati odločitve, kljub temu, da ni samo ene prave poti. Šah nas izoblikuje v pametnejše ljudi.

Se predvsem šahistke pogosto soočate tudi s predsodkom, da šah ni za ženske?

Seveda. Nedavno sem v kavarni s prijateljicami igrala šah, ko je do nas pristopil moški srednjih let in pripomnil: 'Zanimivo, da igrate šah. To ni igra za punce.' Vse življenje tekmujem proti moškim in lahko trdim, da sem bila že v času osnovne šole najboljša v Ljubljani med dekleti in fanti hkrati, v nekem trenutku celo najboljša v državi. Gre seveda za bolj kompleksno temo, kot sprva deluje na površju, a z gotovostjo lahko rečem, da se v šahovskem svetu še danes pojavljajo podobni stereotipi.

Si kdaj želite, da bi bil šah še bolj prepoznaven in priljubljen pri širši javnosti?

Absolutno. To je moja velika želja in zato sem v lanskem letu od Šahovske zveze Slovenije tudi prejela naziv ambasadorka šaha. Šah je veliko več, kot je videti na prvi pogled. Mnogi menijo, da ko se enkrat naučiš pravil šaha, da je to to. Ravno nasprotno. Šahovsko znanje treniraš in nadgrajuješ čez vse življenje, vedno se lahko naučiš več, veš več in razumeš več. V 13 letih igranja šaha sem igrala več kot 10.000 partij, a niti ena ni bila enaka drugi, ker je to preprosto nemogoče. Vrline, ki te jih šah nauči, pa lahko uporabiš v vsakdanjem življenju. Pri igranju šaha moraš biti potrpežljiv, igrati moraš objektivno od začetka do konca igre, sprejemaš odločitve in včasih tudi tvegaš, kot je denimo žrtvovanje kraljice. Pri tem se razvija tudi umetniška žilica, saj iščeš svoje ideje, gradiš na poziciji, ki jo imaš. Ko igraš šah, pravzaprav rešuješ nemogočo sestavljanko, saj točno veš, kar želiš doseči, a ti nasprotnik to znova in znova preprečuje. Najboljši trenutek pa je, ko nasprotniku vzameš vse moči in takrat je zmaga tvoja.

Bi lahko dejali, da vas je šah naučil tudi življenjskih lekcij zunaj šahovnice?

Mislim, da me je najbolj naučil samostojnosti, saj sem od 13. leta dalje brez staršev potovala po svetu, vse od Kitajske pa do Južne Afrike, kjer sem se naučila skrbeti zase in gradila svoje navade. Šah me je morda naučil tudi vedno pretehtati vse mogoče situacije, ne da izpustim priložnost. Naučil me je premlevati veliko stvari v glavi – včasih si stvari ne zapisujem na papir, da pridem do zaključka, kar mi je zelo prav prišlo pri matematiki. Naučil me je, da si za neuspeh v 99 odstotkih kriv sam. V šahu namreč zmaga tisti, ki zadnji naredi napako. (smeh, op. a.) Ravno zato želim Sloveniji šah predstaviti več kot le igro, šah je namreč lahko šport, znanost in umetnost hkrati.

Kako pomemben dejavnik pri zmagi v dvoboju je poznavanje potez oziroma karakteristik nasprotnika?

Ko igraš z enim nasprotnikom samo enkrat, te ne bodo zanimale njegove karakteristike, temveč samo njegove šahovske poteze, torej katero otvoritev igra oziroma začetne poteze, v kakšne pozicije se rad spušča, torej zaprte ali odprte, ali ima raje več figur na šahovnici ali končnice, kar pomeni malo figur na šahovnici. Najbolj pomembno med temi pa je, da poskušaš biti v otvoritvi bolj pripravljen od njega, da ga čim prej vržeš iz tira v pozicijo, ki je on ne pozna, ti pa jo. To močno olajša delo in v 20 odstotkih primerov lahko tako zmagaš partijo že v začetnih potezah. Zato imamo šahisti na tekmovanju obvezno opremo – prenosni računalnik, na katerem si lahko prek šahovskih programov ogledamo zgodovino partij nasprotnika. Imamo pa tudi tako imenovane engine, ki razmišljajo hitreje in bolje od človeka. Te uporabljamo z namenom odkrivanja novih idej v pozicijah, ki jih bomo igrali.

S kom najraje odigrate partijo?

Večina, ki me to vpraša, misli, da bo to verjetno moj idol ali kdo od bližnjih. Žal vas moram razočarati. (smeh, op. a.) Najraje igram z ljudmi, ki jih ne poznam. Ko namreč igram proti prijateljem ali znancem, se počutim, da nekoga prizadenem, če zmagam, če ne zmagam, pa prizadenem sebe.

Kaj je bilo tisto, kar vas je zares premaknilo na pot do današnjega uspeha?

To, da sem verjela, da lahko. Čeprav sta me vedno spremljala strah in misel, da mi lahko spodleti, sem v sebi vedno vedela, česa sem sposobna in kako dobro lahko igram, če se vse poklopi. Ker naša tekmovanja trajajo po 10 dni s sedem ur šaha dnevno, si ne morem privoščiti stranskih dejavnikov, ki me ovirajo na tekmovanju – problemi na fakulteti, doma, s partnerjem, trenerjem ali pri sebi. Na tekmovanju je pomembno biti čim bolj oddaljen od sveta. No, tako obstaja tudi stereotip, da smo šahisti osamljeni in nedostopni, medtem ko dajemo vse od sebe, da dobimo fokus, potreben za zmago. A ko se vse poklopi, ko si sam s sabo v mislih, potem lahko igraš natanko tako, kot znaš. Vedno moraš verjeti v svoje sposobnosti in vedno, ko padeš, moraš vstati in kreniti dalje. Padcev bo veliko, a zmaga tisti, ki vstane največkrat.

Podpornika projekta sta Barcaffè in Zavarovalnica Triglav, več o projektu pa si lahko preberite TUKAJ.