AMAYA - Maja Keuc: "Svet je tako nor, da če ne bi imela močne ljubezni do glasbe, bi že zdavnaj nehala"

Generacija 2022 projekta Metropolitanovih 33 pod 33 je razdeljena na pet kategorij: šport, znanost, kultura, poslovni svet in zagonska podjetja. Celotni nabor je na voljo na posebni strani Metropolitanovih 33 pod 33.

Spoznajte AMAYO - Majo Keuc, pevko, med drugim prejemnico japonske različice nagrade grammy:

Maja Keuc je v glasbeni svet zajadrala že kot otrok. V Sloveniji je zaslovela z nastopom v prvi sezoni televizijskega šova Slovenija ima talent, kjer je dosegla drugo mesto. Slovenijo je leta 2011 zastopala na izboru za pesem Evrovizije, kjer se je uvrstila v finale in dosegla 13. mesto. Leta 2012 je bila sprejeta na prestižno glasbeno akademijo Codarts v Rotterdamu, kjer se je vpisala na študij solopetja. Med drugim je bila ena izmed avtoric pesmi japonske pevke Namie Amuro, za katero je Namie prejela japonsko različico nagrade grammy.

Je v vas še vedno prisoten spomin, povezan s prvim glasbenim nastopom?

Uf, seveda. Spomnim se svojega prvega samostojnega nastopa, ki sem ga organizirala kar sama v avli osnovne šole pri enajstih letih. Prodajala sem celo vstopnice in napolnili smo prostor! Takrat sem bila še v fazi rokerice, imela sem črne lase in nosila sem kravato. (smeh, op. p.)

Katera karierna izkušnja doslej vas je po vašem mnenju najbolj izoblikovala v osebo in predvsem pevko, kakršno vas poznamo danes?

Mislim, da me je najbolj izoblikovala tujina, saj sem tam preživela skoraj celotna dvajseta leta, ko se človek že sam po sebi najbolj izoblikuje. Bila sem obkrožena z res vrhunskimi glasbeniki in pevci svetovnega kova, kar je seveda precej vplivalo na moj glasbeni razvoj, hkrati pa sem imela možnost zelo dobro okusiti realnost svetovne glasbene industrije. To mi je dalo precej misliti o življenju in o tem, kdo si želim biti ter kako si želim živeti.

Se občutki, ko stopite na oder, zdaj razlikujejo od tistih na začetku karierne poti? Kaj je drugače?

Na nek način je vse drugače, razen tega, da je naše delo takšno, da se vse življenje učiš. Kadar ustvarjaš avtorsko glasbo, si na nekakšen način zmeraj na začetku, saj moraš vedno ustvariti nekaj drugega. Zato imaš zmeraj metuljčke v trebuhu. (smeh, op. p.) Sem pa dandanes veliko bolj mirna, zavestna in izkušena. Pa tudi kožo imam mnogo tršo kot pred leti.

Imate v mislih nastop, na katerem ste se resnično povezali z občinstvom in vas spomin še danes ogreje pri srcu?

Teh trenutkov je kar nekaj, mislim pa, da mi bodo mogoče najbolj ostali v spominu nastopi v tujini, kjer je občinstvo malenkost bolj izrazno kot pri nas, če temu lahko tako rečem. Če si jim všeč, ti bodo to tudi zelo glasno pokazali. Eden izmed mojih najljubših nastopov bo najbrž moje diplomsko delo, album Fairytales v nabito polnem Hard Rock Cafe v Stockholmu, pa gospel večer v Los Angelesu in nastopi z Urošem Peričem, Rokom Golobom in simfoniki ter Gibonnijem pri nas.

Kaj je bilo tisto, kar vas je zares premaknilo na pot do današnjega uspeha?

Iskrena ljubezen do glasbe. Če ta ne bi bila tako močna, bi vmes že zdavnaj nehala. Svet je precej naporen in rečeno iskreno, kar malo nor. (smeh, op. p.)

Podpornika projekta sta Barcaffè in Zavarovalnica Triglav, več o projektu pa si lahko preberite TUKAJ.