Bruselj z mehanizmom, ki omogoča prepoved izvoza cepiv, vrnil udarec farmacevtom

29. 1. 2021, 18:30 | Vir: STA
Bruselj z mehanizmom, ki omogoča prepoved izvoza cepiv, vrnil udarec farmacevtom (foto: profimedia)
profimedia

Evropska komisija je v odziv na težave z dobavo cepiv proti covidu-19 danes vzpostavila mehanizem za zagotavljanje preglednosti pri izvozu cepiv, ki bo v določenih primerih omogočil prepoved izvoza cepiva, če podjetje ne bo izpolnjevalo pogodbenih obveznosti do EU. Ukrep bo veljal do konca marca. Mnenje komisije bo zavezujoče.

V komisiji vztrajajo, da je bistvo mehanizma zagotoviti preglednost, ne prepovedati izvoza, vendar pa bo v določenih primerih, na podlagi določenih meril, izvoz cepiv dejansko mogoče ustaviti. Tako prestrežena cepiva naj bi nato razdelili med članice unije v skladu z načrti.

Izvršni podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis je ob predstavitvi odločitve izpostavil, da je to "orodje za zagotovitev dobave cepiva". Ključno je po navedbah komisije zavarovati predhodne pogodbe o nabavi, ki jih je unija sklenila s proizvajalci.

Ta mehanizem, podoben sistemu, ki ga je unija vzpostavila lani spomladi za nadzor izvoza zaščitnih mask in druge opreme, unija po bruseljskih navedbah dolguje ne le bolnikom s covidom, temveč tudi vsem davkoplačevalcem, saj je farmacevtskim podjetjem izdatno finančno pomagala pri proizvodnji cepiv, da bi si vnaprej zagotovila določeno količino odmerkov.

Nepričakovano odkritje na hrvaškem otoku:  "Edinstvena najdba"
Sistem naj bi deloval tako, da bi moralo podjetje oblastem v državi, kjer je njegova tovarna, sporočiti, koliko odmerkov namerava izvoziti, komu in kdaj. V skrajnem primeru bi lahko pristojne nacionalne oblasti izvoz prepovedale. Odločitev naj bi bila sprejeta v nekaj urah. Pri odločanju je mnenje komisije zavezujoče.

Izjema, ko izvoza ne bo mogoče prepovedati, bodo pošiljke za revne države oziroma v humanitarne namene.

Čeprav v Bruslju zatrjujejo, da gre za splošen ukrep, ki ni uperjen proti nobenemu konkretnemu podjetju, je dejstvo, da ga je komisija napovedala po izbruhu spora z britansko-švedskim podjetjem AstraZeneca. Spor je sprožila napoved družbe, da bo unija v prvem četrtletju tega leta dobila le četrtino odmerkov, ki so predvideni po pogodbi.