Deček iz Bosne, ki so ga okradli, si je obrisal solze in spet prodaja robide

V dneh po dogodku, ki je razburil in ganil tisoče, se je medijem javila dečkova mama.

»Zjokal se je, obrisal solze in zdaj gre naprej. Moj junak!« je o malem Zuhdiji, ki ga kličejo Zule, ponosno povedala 42-letna Senada Alić iz mesta Brlošci. »Že naslednje jutro me je vprašal: ’Mama, greva po robide?’ Neumoren je. Ve, kako pomemben je za nas vsak dinar. Nihče ga v to ne sili. Enostavno si želi pomagati družini.«

Mali Zule naj bi bil sicer še vedno precej pretresen zaradi dogodka, zaradi katerega je nanj in njegovo družino postala pozorna javnost.

Zule je kmalu zatem odšel domov in njegova mama je takoj vedela, da nekaj ni v redu.

»Videla sem to na njegovem obrazu. Vedela sem, da se je zgodilo nekaj hudega. Ko pa mi je povedal, da so mu ukradli robide, sem ga objela in rekla: ’Nikar ne skrbi. Pomembno je le to, da se tebi ni nič hudega zgodilo. Pozabi robide. Nabrali bomo nove.’ Verjemite mi, da bi ljudem, ki so mi okradli sina, dala vse robide, ki smo jih doslej nabrali, samo da mi nikoli več tako zelo ne prestrašijo otroka. Močno ga je prizadelo. In ker je prizadelo njega, je prizadelo tudi mene,« je rekla Senada in dodala, da to ni bilo prvič, da so ji okradli sina.

»Lani so mu na tej isti cesti tako ukradli jurčke, ki jih je prodajal. Ampak takrat je bil v bližini njegov starejši brat, zato se ni tako prestrašil. Resno mislim, če kdo kaj potrebuje, naj pride k meni in mi to pove. Dobil bo, kar si želi in kolikor si tega želi. Dve kanti, deset njih, vseeno mi je. Samo sina naj mi pustijo pri miru,« je bila za Bljesak.info še ogorčena Senada.

Povedala je, da se v družini vsi odlično razumejo, a da je prav Zuhdija še posebno občutljiv deček, zato je zelo navezan nanjo. Skoz je dal že veliko hujših stvari zaradi njene bolezni, še ve povedati Senada.

»Trpela sem zaradi strašnih vrtoglavic, za katere pa zdravniki niso poznali izvora. Imam bolezen ledvic in težave s krvnim tlakom. Skoraj dve leti nisem mogla vstati iz postelje. Vsi otroci so mi pomagali, Zuhdija pa je mojo bolezen še najtežje prenašal. Neprestano je prihajal k meni in me spraševal: 'Mama, ali potrebuješ to ali tisto?' Če nisem mogla jesti, tudi on ni jedel. Zdaj mi je veliko bolje, zato je tudi on postal bolj živahen,« pripoveduje Senada.

Družina s štirimi otroki živi od otroških dodatkov, saj sta nezaposlena tako mama kot oče, preživeti pa jim pomagajo tudi bosanski gozdovi, saj tam naberejo robide, maline, jagode, gobe in druge gozdne dobrote, ki jih nato prodajajo na cestnih postojankah.

Mali Zule sicer ne prodaja na cesti po cele dneve. »Malo prodaja, pa pride domov, nekaj poje, si odpočije, gleda televizijo, pa se spet vrne na cesto,« pripoveduje Senada in dodaja, da so ji njeni pridni otroci v veliko veselje in da to ve cela vas.

»Svojim otrokom pogosto rečem: 'Jutri mene ali vašega očeta ne bo več, zato je bolje, da znate nekaj delati, da boste lahko poskrbeli zase'. Bolje je tako, kot da postanejo lopovi. Pomembno se mi zdi, da postanejo pošteni ljudje. To vam lahko potrdi vsak, ki nas pozna. Nikoli nismo nikogar prosili za pomoč, niti si nismo ničesar izposojali. Nekako se znajdemo in mislim, da dobro živimo. Z 'dobro' mislim na to, da je dobro otrokom. Da se iz njih nihče ne norčuje v šoli. Otroci znajo postati zlobni, ko vidijo, da se njihov vrstnik uči iz starih in rabljenih, namesto iz novih knjig. Tudi zato se trudimo, da prihranimo nekaj denarja za to, da imajo otroci kar najnovejše in dobro ohranjene knjige. Na mizi imamo kvalitetno hrano, saj so se jim nekoč posmehovali, da jedo kifeljček takrat, ko drugi jedo hamburger. To nas je zelo prizadelo, zato se maksimalno trudimo, da imajo vse, kar imajo drugi otroci, da bi jim tako prihranili posmeh in krivico,« je še povedala mama.

A kako jima s soprogom Fikretom vse to sploh uspeva?

»Ni nobene skrivnosti. Ni trika. To je borba. Vztrajnost. Vera. Gre za pretežko nalogo, a nam vseeno uspeva. Morda tudi zato, ker se dobro razumemo. S Fikretom sva poročena že dvajset let in zelo sva srečna. To verjetno prenašava tudi na otroke,« še pravi Senada, ki je prihodnost tudi zato ne plaši.

»Ko je govora o Zuhdiji, pa moram povedati, da se še ni odločil, ali bi bil, ko bo odrasel, kuhar ali direktor banke. Karkoli že bo, mi je pomembno, da bo pri svojem delu pošten,« je za 24sata še povedala Senada in razkrila, da deček v svojem prostem času (torej takrat, ko ni zaposlen z robidami, prodajo in šolo) najraje vozi kolo in brca nogometno žogo. Povedati pa ve tudi, da njenemu malemu Zuleju raste pramen las, ki je oblikovan v srce. Senada verjame, da se tudi tako kaže dečkova velika srčnost. 

»Ima veliko in čudovito srce, zato se mu ta lik riše tudi na lasišču,« smeje pove ponosna mama.

V tednu dni, odkar je zgodba o ukradenih robidah in objokanem dečku obšla širni splet, so se na medije in družino obrnili številni ljudje, ki želijo pomagadi Zulejevi družini.

»Začeli so deževati telefonski klici iz vseh koncev države in širom sveta. Ob tej priliki se zato želim zahvaliti vsem dobrim ljudem, ki jih je ganila zgodba mojega sina, in jim želim v življenju vse najboljše. Nič slabega ne želim niti tem, ki so sinu ukradli robide. Če se bodo še kdaj peljali po tej cesti, naj se ustavijo pri nas doma, pa jim bomo brezplačno dali robid, kolikor si jih bodo zaželeli. Če bi prišli k nam ta trenutek, bi jim skuhala kavo. A zgolj pod enim pogojem: da nas nikoli več ne okradejo,« je bila še jasna Senada.

Dobrodelna akcija na Facebooku

Te dni je na Facebooku v teku dobrodelna akcija, s katero so že prvi dan za družino zbrali nekaj manj kot 3000 dolarjev, donatorska akcija pa še vedno traja. Njihov cilj je zbrati 10.000 dolarjev.

Novo na Metroplay: "Jedrska vojna je realna" | N1 podkast s Suzano Lovec