Marko Milosavljević o spremembi medijske zakonodaje: Te zakone je treba ustaviti!

Izredni profesor dr. Marko Milosavljević s Fakultete za družbene vede ja danes na svojem Facebook profilu objavil tale zapis:

Seveda, da se Ministrstvo za kulturo in ta Vlada norčujeta iz slovenske javnosti, medijev, oglaševalcev, lastnikov, Gospodarske zbornice, Medijske zbornice in različnih organizacij s področja medijev.
Seveda, da nihče, ki želi narediti dober zakon, ne omogoči le pet dni za razpravo - in to o treh med seboj povezanih zakonih, in to v sredini julija.
In seveda se Ministrstvo norčuje tudi iz vseh drugih institucij v tej državi, vključno z Državnim zborom in samimi demokratičnimi procesi.
Dokaz za to je dejstvo, da je MzK svoje na hitro spisane zakone objavilo prav včeraj in omogočilo čaz za razpravo pravo do srede, 15. julija.
Zakaj? Ker je včeraj bila najprej sklicana 22. nujna seja parlamentarnega Odbora za kulturo (ki ga vodi Violeta Tomič, Levica), in sicer za razpravo o predlogu Zakona o RTV, za katerega se je najprej razvedelo, da je potiho pripravljen.
In ta 22. nujna seja Odbora za kulturo je bila sklicana prav za - seveda - sredo, 15. julija. Ob 15h popoldne.
Ministrstvo za kulturo je torej, ob napovedi te nujne seje, na hitrico objavilo vse tri medijske zakone in omogočilo čas za pripombe samo do srede - in s tem izničilo možnost, da bi se v sredo popoldne na Odboru za kulturo sprejel kakršenkoli bistven predlog oz. sklep glede predloga Zakona o RTVS. Ministrstvo je povozilo Državni zbor in njen Odbor za kulturo, izigralo njegove predvidene postopke in razprave ter pokazalo tako Državnemu zboru kot slovenski javnosti, koliko mu je (in ministru Simonitiju) do možnih izboljšav zakonov in do demokratičnih postopkov ter institucij.
Te zakone je potrebno ustaviti. Čas je za koalicijske partnerje - Desus, NSi in SMC - da pokažejo osnovno spoštovanje normalnih postopkov v demokratičnih državah.

Vodstvo RTV opozarja na posledice

V zakonu o medijih in RTV najbolj odmeva sprememba razdeljevanja prispevka za RTV, in sicer bi se tri odstotke zbranega prispevka v preteklem letu namenilo za STA, pet pa bi šlo drugim medijev. Izpad dohodka bi RTV po predlogu dosegla z odpravo omejitve obsega oglaševanja v radijskih programih, tudi na RTV Slovenija.

Generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc v današnjem intervjuju na MMC RTV Slovenija opozarja, da

"novi zakon, ki nam jemlje denar, pomeni konec za to hišo. Sedanja situacija, ko se pogovarjamo o tem, da naj bi še nekaj več dajali nekomu drugemu, je pravzaprav nevzdržna. Če pogledamo številke: 8 odstotkov RTV prispevka skupaj znese dobrih 7,7 milijona evrov. Tega denarja seveda nimamo. Enako je z izločitvijo oddajnikov in zvez. To bi za nas pomenilo – ker zdaj vsako leto prispevajo dobrih 5,6 milijona evrov za programe, ker dobijo denar od komercialnih televizij –, da bi nam toliko denarja zmanjkalo. Poleg tega bi morali plačevati še DDV , kar bi nam stroške povečalo še za 1,8 milijona evrov. Skupno bi se nam izdatki povečali za 15,1 milijona evrov. Predvideno je sicer, da naj bi se povečal čas oglasnih blokov, vendar ocenjujemo, da bi lahko prihodke povečali le za 2 milijona evrov. Skratka, ta predlog ni bil v ničemer usklajevan z nami, stoji na številkah, ki pomenijo dejansko konec za to hišo."

V Društvu novinarjev pozivajo k širši razpravi

Odzvali so se tudi v Društvu novinarjev Slovenije (DNS), kjer opozarjajo, da je rok, ki ga je ministrstvo namenilo javni razpravi, odločno prekratek. Ministrstvo zato pozivajo, "da v skladu z demokratičnimi načeli omogoči široko javno razpravo o predlaganih rešitvah". 

V DNS so nad tako kratkim rokom ogorčeni, ob čemer so opozorili, da predlagane spremembe niso majhne ali nepomembne, pač pa "korenito posegajo v upravljanje in financiranje" tako RTVS kot STA.

Podrobnejšo vsebinsko analizo predlaganih sprememb bodo v DNS sicer še pripravili v prihodnjih dneh, že zdaj pa so podali nekaj prvih ocen.

Med drugim menijo, da bi s predlagano spremembo zakona o STA vlada prevzela nadzor nad imenovanjem ključnih ljudi agencije in s tem odprla vrata političnemu vplivanju na uredniško politiko medija.

Predlog novele zakona o RTVS financiranje javnega interesa v zasebnih medijih iz proračuna preko dela rtv-prispevka po njihovi oceni prenaša neposredno na državljane.

"Ministrstvo s tem predlaga finančno destabilizacijo javnega medija, kar bo neposredno vplivalo na produkcijo vsebin, odpuščanje novinarjev in ostalih programskih delavcev ter posledično nižanje kakovosti storitev, ki jih RTV Slovenija nudi državljanom," so zapisali.

Glede predlaganih sprememb zakona o medijih pa so v DNS ocenili, da bistveno spreminjajo rešitve prvotnega besedila, ki ga je ministrstvo za kulturo pripravilo pod prejšnjo vlado.

"Če je ministrstvo z originalnim besedilom želelo nasloviti najbolj očitne anomalije na medijskem trgu, kot so občinski mediji, mediji v solastništvu političnih strank, zastarel koncept podeljevanja subvencij medijev, neučinkovito regulacijo preprečevanja koncentracije, spodbujanje nestrpnosti, kot tudi odsotnost vzpodbud za preiskovalno novinarstvo, novinarsko etiko, kakovostno novinarstvo, ohranjanje novinarskih delovnih mest, varovanje spoštovanja človekovega dostojanstva, so prav to teme, pri katerih je ministrstvo v novem predlogu šlo v drugo smer ali pa rešitve iz besedila v celoti izpustilo," so zapisali.

Preberite še: Odziv koalicije in opozicije

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču