Letošnji svetovni dan sladkorne bolezni, ki ga zaznamujemo danes, mineva pod močnim vtisom posledic epidemije covida-19. Bolnikom je namreč epidemija otežila dostop tako do preventive kot zdravljenja. Negativne posledice se kažejo tudi pri odkrivanju bolezni. Breme, ki ga za javno zdravstvo predstavlja sladkorna bolezen, pa se še naprej povečuje.
Tudi razprava na nacionalni konferenci obvladovanja sladkorne bolezni, ki je v četrtek potekala na daljavo, se ni mogla izogniti posledicam epidemije. Vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v Sloveniji Aiga Rurane je opozorila, da je epidemija povsod po svetu, še posebej pa v manj razvitih državah, prizadela oskrbo kroničnih bolnikov, med katerimi so tudi sladkorni bolniki.
Sicer je Ivan Eržen z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) na konferenci pojasnil, da je bilo leta 2007 v Sloveniji prepoznanih 111.000 bolnikov s sladkorno boleznijo, v letu 2019 pa jih je bilo že 132.300. Kot posebej zgovoren podatek je navedel, da se je med leti 2008 in 2019 število prejemnikov zdravil za zniževanje krvnega sladkorja povečalo za skoraj 40 odstotkov.
Kako veliko breme predstavlja sladkorna bolezen za javno zdravstvo, kažejo tudi preliminarni rezultati nacionalne raziskave Odkrijmo sladkorno, ki so jih v četrtek prvič predstavili širši javnosti. Po besedah Darje Lavtar z NIJZ je v Sloveniji 79.000 bolnikov s sladkorno boleznijo, pri katerih bolezen še ni prepoznana. Tudi v stopnji pojavnosti bolezni so razlike med regijami, največja je v Posavju in Zasavju.
V zvezi društev diabetikov so zato tudi ob letošnjem svetovnem dnevu pozvali k zgodnjemu odkrivanju ter pravočasnemu in učinkovitemu zdravljenju sladkorne bolezni. Gre namreč za bolezen, ki ne boli, povzroča pa številne zaplete, še posebej srčno-žilne. Nasploh so srčno-žilne bolezni najpogostejši vzrok za smrt ali prizadetost bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2.
V Sloveniji sicer nastaja nov nacionalni plan za obvladovanje sladkorne bolezni za obdobje 2020-2030. Predlog plana so po besedah v. d. generalne direktorice direktorata za javno zdravje Vesne Kerstin Petrič v sredo predstavili zdravstvenemu svetu, ki mu je le ob nekaj pripombah izrekel enotno podporo. Javna obravnava dokumenta se bo končala 21. novembra.
Za svetovni dan sladkorne bolezni je bil izbran 14. november, rojstni dan Fredericka Bantinga, ki je skupaj s Charlesom Bestom prvi razvil zamisel, ki je pripeljala do odkritja inzulina leta 1921.
WORLDS DIABETES DAY 2020 THEME: pic.twitter.com/gbCp8zelTX
— Mou Chakraborty (@MouChak82517466) November 14, 2020