V Parizu bodo ponovno začeli obnavljati katedralo Notre-Dame

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v sredo ob prvi obletnici požara v znameniti pariški katedrali znova zagotovil, da bodo storili vse, da bi jo obnovili v petih letih, tako kot je obljubil po požaru.

Da zagotovijo varnost delavcev, bodo ti uporabljali zaščitne maske in razkužila, poleg tega jim bodo zagotovili prehrano in namestitev, je po pisanju nemške tiskovne agencije dpa zagotovil Jean-Louis Georgelin, ki vodi obnovitvena dela.

Po navedbah agencije, ki jo vodi Georgelin, bodo najprej ponovno vzpostavili gradbišče, nato bodo nadaljevali z dekontaminacijo katedrale. V požaru pred letom dni se je namreč stalilo na stotine ton svinca s strehe.

Prvi večji korak v sklopu projekta restavracije pa bi lahko sledil pozneje v maju, ko bi lahko začeli odstranjevati staljene kovinske odre na srehi okoli stolpiča, ki se je zrušil v požaru.

Odri so se v požaru ukrivili in delno stalili, kar otežkoča njihovo odstranjevanje. Vendar stoka svari, da struktura katedrale ne bo popolnoma varna, dokler jih ne bodo odstranili.

Začetek gradnje

Pariško katedralo Notre-Dame so začeli graditi leta 1163 po vzoru bazilike v Saint Denisu, kjer so grobovi francoskih kraljev, v osnovi je bila dokončana v drugi polovici 13. stoletja. Kot je pred časom za STA povedal Tine Germ z oddelka za umetnostno zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete, je eden najdragocenejših spomenikov evropskega stavbarstva.

Originalna gotska notranja oprema katedrale je bila sicer skoraj v celoti izgubljena, saj so v času francoske revolucije cerkev izropali, razbijali kipe in okna ter uničevali notranjo opremo. Katedralo so razglasili za Tempelj razuma, pozneje pa so jo uporabljali tudi za trgovanje in skladiščenje.

Pred propadom jo je rešila Napoleonova želja, da bi bil v njej kronan za francoskega cesarja, zaradi česar so leta 1804 na hitro popravili najhujšo škodo in jo polepšali, da bi bila vredna svečanega dogodka.

Nova pobuda za prenovo stolnice pa se je rodila kot posledica priljubljenega zgodovinskega romana Notredamski zvonar Victorja Hugoja iz leta 1831. Sredi 19. stoletja sta arhitekta Jean-Baptiste Lassus in Eugene Viollet-le-Duc začela temeljito prenovo propadajočega spomenika.

Konec junija je nato pariško tožilstvo sporočilo, da sta bila najverjetnejša vzroka požara slabo ugasnjena cigareta ali napaka na električnem omrežju.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču