10. 6. 2020, 14:34

Zgodovina risa v Sloveniji (in usoda te čudovite male zveri v Evropi)

profimedia

Številčnost mnogih vrst iz skupine zveri, kamor uvrščamo tudi risa, se je v zadnjih nekaj stoletjih drastično zmanjšala zaradi dejavnosti človeka. Večina zveri namreč prihaja v konflikte s človekom zaradi svojega plenilskega načina življenja. To velja tudi za risa.

V Evropi je proces izumiranja risa potekal v smeri od zahoda proti vzhodu vse od 14. stoletja dalje. Preganjanje velikih zveri je bilo dobro načrtovano, zakonsko organizirano in nagrajevano. Vrh je doseglo sredi 19. stoletja.

Spreminjanje gozdov v pašnike in polja

Domače živali so se stoletja pasle v gozdovih in tako spreminjale gozdove v pašnike. Po letu 1734 pa so vpeljevali še dodatne kmetijske kulture ter uvajali hlevsko živinorejo in pašo na ograjenih površinah. To je povzročilo intenzivno izsekavanje gozdnih površin in izgubo habitata za risa v vseh nižinskih in gosteje poseljenih območjih Evrope.

Izumrtje risa v Sloveniji

6.000 let pr. n. št. je ris živel po vsej Evropi. Med leti 1800 in 1900 se je število risov zmanjševalo. Leta 1908 je bil zabeležen zadnji ris v Sloveniji.

Ris je izumrl zaradi izgube življenjskega prostora, pomanjkanja plena in pretiranega lova s strani človeka. Vendar prisotnost risa pozitivno vpliva na ekosistem.

Ponovna naselitev risov v Sloveniji

Leta 1973 so lovci in gozdarji v Slovenijo pripeljali in naselili 6 risov iz Slovaške. Naselitev je bila uspešna in risi so se kmalu razširili v sosednje države (Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter celo v Italijo in Avstrijo), ostali pa so izolirani od drugih populacij risa v Evropi. Do leta 1986 je populacija risa v Sloveniji naraščala. Od leta 1993 je ris v Sloveniji zakonsko zavarovana vrsta, saj je ris simbol Dinaridov, tako kot je tiger simbol Azije.

Trenutna situacija

Po nekaj desetletjih se je izkazalo, da je zaradi parjenja v sorodstvu število risov začelo upadati. Danes je dinarska populacija risa genetsko izredno osiromašena in kljub številnim varstvenim ukrepom ocenjujemo, da je v Sloveniji prisotnih samo še 10 do 15 risov ter 50 do 80 skupaj s Hrvaško. Parjenje v sorodstvu bodo znanstveniki znižali z doselitvijo risov iz Romunije in Slovaške.

Ris je sestavni del našega okolja in ključna vrsta v naših gozdovih. Če ohranimo naravno okolje, da bo v njem preživel ris, ga bomo ohranili tudi za nas, ljudi.

profimedia

Ljubljanski ZOO

Ob mednarodnem dnevu risov

V Živalskem vrtu Ljubljana bodo ravno to soboto in nedeljo obeležili mednarodni dan risov.

ZOO Ljubljana na izobraževalnem področju sodeluje s projektom 3Lynx, v okviru katerega že tretjič praznujemo mednarodni dan risov, ki je 11. junija. Ob tem dogodku želijo tudi v ZOO Ljubljana dvigniti zavest o največji divjinski mački pri nas, ki živi skrivno življenje v naših gozdovih. Na strokovnem področju pa ZOO Ljubljana sodeluje tudi s projektom LIFE Lynx, v okviru katerega so že pomagali pripeljati dva risa v Slovenijo, Goruja in Borisa.

Največja mačka Evrope

Risi, kot največje divjinske mačke Evrope, za svoje preživetje potrebujejo strnjene gozdove. Na svojih poteh pogosto prečkajo državne meje, zato je potreben skupen evropski pristop za ohranitev te mačke, tako na znanstvenem kot političnem in upravljavskem nivoju.

V Sloveniji je glavni problem parjenje risov v sorodstvu, ogroža pa jih tudi promet in nezakonit lov.

Risi v Evropi ne živijo enakomerno porazdeljeni, pač pa v vedno manjših skupinah (populacijah), ki zaradi izginjanja in razdrobljenosti njihovega življenjskega prostora med seboj pogosto ne prihajajo več v stik. To lahko privede do parjenja v sorodstvu, kar najprej privede do osiromašenega genskega materiala, nato pa tudi do slabše zmožnosti razmnoževanja, čemur smo priča v Sloveniji. Zato je namen projekta 3Lynx uskladitev spremljanja, upravljanja ter ohranjanja evrazijskega risa, pri čemer pa je potrebno sodelovanje različnih pristojnih organizacij na območju treh populacij risa v Evropi na območju petih držav.

Kje sta risa, ki so ju pomagali pripeljati?

Goru je pripotoval v Slovenijo aprila 2019. Ime je dobil po okoli 1.700 metrov visoki gori Goru v Romuniji. Znanstveniki mu sledijo in ga proučujejo preko radijske ovratnice. Januarja letos so potrdili, da je Goru oče male risinje Male.
Ris Boris pa je pripotoval konec aprila 2020. Pred kratkim so znanstveniki odprli vrata ograde, v kateri se je navajal na novo okolje in iz nje je stekel spoznavati obsežne gozdove Slovenije. Njegovo ime so izbrali učenci. Sestavljeno pa je iz imena rastline in živali: bor in ris.