Učitelje spet iščejo kar po Facebooku, pozivajo celo k spremembi karierne poti: "Čez nekaj let bo imelo to učinek na celotno družbo!"

Da osnovne šole ne dobijo učiteljev in zato manjkajoči kader iščejo kar po družbenih omrežjih, bo očitno postalo stalnica. Lansko leto so učitelje kemije in biologije po družbenem omrežju iskali na OŠ Čepovan v občini Nova Gorica.

"Dejstvo je, da kadra preprosto ni. Mladi se ne odločajo za učiteljski poklic. Hodimo skoraj že od vrat do vrat, iščemo profile, ki so študirali posamezno smer, in jih prosimo, da pridejo učit. Ne vem, kam bo to dolgoročno pripeljalo. Štipendije mladim ne zadoščajo," je tedaj za Delo povedala ravnateljica omenjene šole Branka Ušaj.

Nov zapis pa je zaokrožil pred nekaj tedni. Učitelja fizike in tehnike že lep čas ne dobijo na OŠ Šmarjeta. Na svoj Facebook profil so zato objavili oglas, v katerem sporočajo: "Še vedno nismo prejeli nobene prijave. Ste prepričani, da ste povprašali vse znance, prijatelje ipd. tehničnih smeri študija, ali bi morda spremenili karierno pot in postali učitelj?"

Na novinarsko vprašanje, kaj bodo storili, če ne najdejo učiteljev, do zaključka pisanja tega članka nismo dobili odgovora. Vsekakor se zdi, da je vodstvo šole v hudi stiski, da mlade študente tehničnih smeri odprto pozivajo k spremembi karierne poti.

A o tem, da učiteljski poklic ni več privlačen, žal čivkajo že ptički na vejah. Da v samo 280 šolah manjka dva tisoč učiteljev, skupno od štiri do pet tisoč, in da učiteljski poklic ni več zanimiv ne finančno ne karierno, je pred nekaj meseci v oddaji Ob osmih opozoril tudi nekdanji predsednik Združenja ravnateljev Gregor Pečan. 

Učiteljski poklic v javnosti izjemno načet

Dr. Danijela Makovac Radovan, predsednica Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije, razume stisko vodstev šol, a pojasnjuje, da se je situacija s pomanjkanjem učiteljev nakazovala že nekaj časa in da kot taka preprosto ni rešljiva z danes na jutri.

"Raziskave, skozi katere je mogoče pridobiti tudi podatke o starostni strukturi zaposlenih v vzgojno-izobraževalnih zavodih, so že leta 2018 pokazale, da bo Slovenija v prihodnjih 10 letih morala nadomestiti približno dva od petih učiteljev. Od objave rezultatov je minilo šest let, v tem obdobju pa je bil, poleg normalnih odhodov zaradi upokojitev, učiteljski poklic v javnosti izjemno načet zaradi različnih razlogov: med drugim kriznega izobraževanja na daljavo v času covida-19, slabih plač učiteljev, še posebej tistih na začetku karierne poti, hitrih in včasih tudi nedomišljenih sistemskih in kurikularnih sprememb, ki med drugim načenjajo strokovno avtonomijo učiteljev, krhanja zaupanja med starši in šolo ... 

Vse to je povzročilo, da učitelji, ki delajo v vzgoji in izobraževanju, odhajajo v druga področja dela, obenem pa ima negativen učinek tudi na motivacijo tistih, ki se za pedagoški poklic odločajo danes," razloži za Metropolitan.

Država in šole tako trenutno posegajo po ukrepih, ki gasijo požar: v prvi vrsti se ukvarjajo s tem, da kader sploh pridobijo, ob tem pa zelo težko skrbijo tudi za kakovost, ki je za učence izjemno pomembna.

"Problematika pomanjkanja kadra predstavlja veliko bojazen za padec kakovosti vzgoje in izobraževanja. Slabše kakovostno javno šolstvo pa slej ko prej vpliva tudi na druga področja in mislim, da ni pretirano, če rečem, da bo imelo lahko pomanjkanje učiteljev danes čez nekaj let učinek na celotno družbo," nadaljuje dr. Makovec Radovan.

"Šolsko leto se je začelo, izobraževalni programi tako na osnovnošolski kot srednješolski ravni tečejo in učenci in dijaki ne morejo biti brez ur pri nekem predmetu, ker na šoli nimajo zagotovljenega učitelja. Vsak izobraževalni program je zasnovan kot celota, z naborom predmetov in ur, ki morajo biti realizirani, zato, da je realiziran celoten program. Zato se problem rešuje tudi tako, da predmete izvaja neustrezno usposobljen kader, ki nima izobrazbe ustrezne smeri z vidika predmetnega področja, ali nima pedagoško andragoške izobrazbe. In oboje je enako slabo."

Morda vas zanima tudi:

• So dijaki na letošnji maturi res brali besedilo, ki se norčuje iz spolnega nasilja?
• Slovenski dijaki uspešni na mednarodni računalniški olimpijadi

Ne more biti vsakdo dober učitelj

Dr. Makovec Radovan poudarja še, da so učitelji ljudje z dvojno ekspertizo: strokovnjaki na področju, ki ga poučujejo, obenem pa tudi strokovnjaki na pedagoškem področju. Da so dobri učitelji, potrebujejo oboje.

"Če razred poučuje nekdo, ki ni strokovnjak s področja fizike, kemije, strojništva bo učencem na zelo drugačen in bistveno bolj površen in omejen način razlagal vsebine pri tem predmetu, saj zanje ni ekspert. Enako je, če razred poučuje nekdo, ki se spozna na strokovno področje, torej obvlada vsebino, a nima pedagoških znanj. Bo znal strukturirati pouk, primerno razložiti, se bo znal odzivati na njihove težave, stiske, konflikte? Oboje učitelja dela učitelja, če ena od ekspertiz umanjka, lahko govorimo o strokovnjaku, a ne govorimo več o učitelju."

A prav od učitelja, ki ga ima učenec pri določenem predmetu, je v veliki meri odvisno, koliko ciljev bo pri predmetu usvojil in na kakšni ravni, kakšno znanje bo pridobil, kakšen zgled bo v učitelju imel.

"To niso stvari, ki bi jih lahko jemali preveč zlahka. Raven znanja, način vzgoje in tega, kako se formirajo mlade osebnosti, je izjemno pomemben zanje kot za vse nas. Na njih stoji njihova in naša prihodnost," pravi dr. Danijela Makovec Radovan in dodaja, da se nam ni treba ozreti prav daleč čez meje, da bi videli, kako lahko nekakovostno šolstvo vpliva na razvoj drugih področij.

"V izogib padcu kakovosti mislim, da bi morali problem pomanjkanja kadra nasloviti bistveno bolj celostno, na več ravneh in tudi medresorsko. Vse moči in napore je treba usmeriti v to, da bomo danes, jutri in vsak naslednji dan v osnovnih in srednjih šolah imeli kakovostne in odlične učitelje," zaključuje.

"Takšne, ki podo poučevali z navdušenjem in veseljem, ki bodo odkrivali in spodbujali njihove potenciale, zaznavali stiske, primanjkljaje in ustvarjali možnosti in priložnosti, da jih odpravijo, ki bodo radi poučevali z raznolikimi načini dela, opozarjali učence na razlikovanje med tem, kar drži in je znanstveno podkrepljeno in tem, kar je lansirana novica, ki pa je v resnici lahko celo laž. Takšne učitelje si želimo in si moramo zanje tudi prizadevati. Vsak dan in z zelo različnimi ukrepi. Učitelji zmeraj vplivajo na učence in dijake in oblikujejo prihodnost. Kakšna bo torej naša, se sprašujem?"

Novo na Metroplay: "To je kot droga" - Livija Pandur | N1 podkast s Suzano Lovec