N. V. | 21. 10. 2024, 08:00
Imajo mladi zdravniki res tako nizke plače? Razkrivamo, koliko zaslužijo specializanti (zaradi tega dodatka)
Ali so plače mladih zdravnikov res tako nizke, kot se pogosto sliši? Njihovi končni zaslužki se lahko bistveno razlikujejo od osnovne postavke. In to predvsem zaradi enega ključnega dejavnika, ki pogosto ni omenjen v javnosti.
Lani je slovenska vlada prisluhnila zahtevam mladih zdravnikov za dvig njihovih plačnih razredov. Zdravnikom na začetku poklicne poti so plače zvišali za 20 odstotkov, in sicer za osem odstotkov s 1. januarjem 2023 in za preostali del s 1. aprilom 2023. Večini mladih zdravnikov so se dvignile plač za štiri plačne razrede.
To je povzročilo precej nejevolje predvsem pri starejših zdravnikih: ker so bili mladi zdravniki v primerjavi s starejšimi "privilegirani", je to povzročilo odmevno in dolgo trajajočo stavko Fidesa. Zahtevajo dvig za pet plačnih razredov.
Čeprav se starejši zdravniki pritožujejo nad razlikami, ki so nastale zaradi tega dviga, je prav, da so mladi zdravniki, ki so na začetku svoje kariere, dobili ustrezno finančno spodbudo. Javno objavljene plačilne liste kažejo, da se neto urna postavka mladih zdravnikov giblje med 6 in 12 evri na uro, kar je za zdravstveno delo, ki vključuje visoko odgovornost, varnost pacientov in nepredvidljive delovne urnike, neustrezno.
Treba pa je upoštevati, da so javnosti znane predvsem osnovne plače, ki ne vključujejo številnih dodatkov, ki jih mladi zdravniki lahko prejmejo. Prav ti dodatki pogosto predstavljajo znaten del končnega zaslužka, zaradi česar se lahko plača posameznega zdravnika precej razlikuje od osnovne postavke. Tako lahko nekateri specializanti in mladi zdravniki dosežejo mesečni neto znesek okoli 3000 evrov ali celo več, kar pa ne odraža tipične osnovne plače.
Raziskali smo, koliko mladi zdravniki zares zaslužijo.
Koliko zaslužijo mladi zdravniki?
Preden nekdo postane zdravnik, mora najprej doštudirati na medicinski fakulteti. Študij traja šest let. Nato mora doktor medicine opraviti strokovni izpit, s čimer pridobi poklicno kvalifikacijo zdravnik/zdravnica. Zdravnik z osnovno licenco "lahko v obsegu samostojnega opravljanja zdravniške službe opravlja dela s področja urgentne medicine, to je nujnih zdravniških ukrepov, in v skladu s tem predpisuje zdravila in medicinske pripomočke", je zapisano v zakonu o zdravniški službi.
Plača zdravnika brez specializacije z osnovno licenco je določena v razponu od 42. do 46. plačnega razreda, odvisno od posebnih pogojev dela. Lahko se zaposli kot zdravnik pripadnik in pade v 42. plačni razred sedanje plačne lestvice. To pomeni, da dobi na mesec vsaj 1524,49 neto. Plačne razrede določa Aneks k Posebnemu tarifnemu delu Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 165/2022). Zdravnik se po strokovnem izpitu lahko uvrsti na spodnja delovna mesta:
Relevantni so plačni razredi v predzadnjem stolpcu – izhodiščni plačni razredi. V zadnjem stolpcu pa so navedeni plačni razredi, ki jih je na tem delovnem mestu mogoče doseči z napredovanji.
Večina se jih po pridobljeni poklicni kvalifikaciji odloči za specializacijo. Ta traja od štiri do šest let. Zdravniki specializanti se razporedijo na naslednja delovna mesta:
- Na delovna mesta zdravnikov specializantov III so razporejeni zdravniki specializanti v prvem in drugem letu opravljanja specializacije – so v razponu od 43. do 48. plačnega razreda, njihov bruto zaslužek je od 2470,01 evra do 3005,15 evra oziroma od 1579,26 evra do 1887,74 evra brez dodatkov in posebnih olajšav.
- Na delovna mesta zdravnikov specializantov II so razporejeni zdravniki specializanti v tretjem in četrtem letu opravljanja specializacije – so v razponu od 45. do 50. plačnega razreda, bruto zaslužijo od 2671,57 evra do 3250,37 evra oziroma od 1695,45 evra do 2029,10 evra brez dodatkov in posebnih olajšav.
- Na delovna mesta zdravnikov specializantov I so razporejeni zdravniki specializanti v petem in šestem letu opravljanja specializacije – so v razponu od 46. do 51. plačnega razreda, bruto zaslužijo od 2778,43 evra do 3380,38 evra oziroma od 1757,05 evra do 2101,54 evra brez dodatkov in posebnih olajšav.
V času trajanja specializacije zdravniki specializanti napredujejo tudi v plačnih razredih, kar je posledica rezultatov dela, doseženo število napredovanj pa lahko ob premeščanju na imenovana delovna mesta tudi prenašajo. Plačni sistem sicer posebnih dodatkov, odvisnih od vrste oziroma trajanja specializacije, ne predvideva.
Delovna mesta, na katere se lahko uvrstijo specializanti – glede na leto opravljanja specializacije in pogoje dela.
Dodatki za specializacijo za osebnega zdravnika
Družinska medicina v Sloveniji doživlja erozijo, njene posledice pa se bodo v naslednjih letih pokazale z vso močjo. V Sloveniji se že vse od pandemije covida soočamo s splošnim pomanjkanjem osebnih zdravnikov, kar povzroča težave v več regijah. Poročali smo, da sta v Lenartu odšli dve zdravnici družinske medicine, zaradi česar je približno 2800 pacientov brez izbranega zdravnika. Podobne težave imajo tudi v Tolminu in v drugih krajih po Sloveniji. Pomanjkanje zdravnikov je posledica preobremenjenosti, saj morajo zdravniki poleg rednih ambulant voditi tudi urgentne službe.
Po podatkih odbora za osnovno zdravstvo je bilo v letu 2021 v Sloveniji 64 zdravnikov družinske medicine na sto tisoč prebivalcev, povprečje Evropske unije pa je 105. Da bi dosegli to povprečje, bi jih potrebovali še približno 800. Analiza starostne strukture družinskih in splošnih zdravnikov v zadnjih desetih letih, ki jo je pripravila Služba zdravniške zbornice za zdravstveno ekonomiko, plan in analize, kaže, da mladih zdravnikov primanjkuje, aktivni družinski zdravniki, starejši od 60 let, pa predstavljajo 22,5 odstotka vseh družinskih zdravnikov.
Zato je v Sloveniji razpisan dodatek oziroma finančna spodbuda za specializacijo iz družinske medicine. Zakon o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic nalezljive bolezni covid-19 na področju zdravstva (ZNUNBZ) določa, da dodatek za izbiro specializacije iz družinske medicine pripada zdravniku, ki mu je na podlagi nacionalnega razpisa ali razpisa za izvajalca prvič odobrena specializacija iz družinske medicine v letu 2023 ali v letu 2024, in sicer v višini 1000 evrov bruto mesečno. Če pa zdravnik med opravljanjem specializacije iz družinske medicine od nje odstopi ali se po opravljeni specializaciji ne zaposli v mreži javne zdravstvene službe za najmanj dvakratno obdobje, kot je prejemal dodatek, mora vrniti vrednost celotnega dodatka.
Tudi v letih 2020 in 2021 so podajali finančne spodbude za tiste, ki so se odločili za specializacijo iz družinske medicine – a takrat je dodatek znašal 20 odstotkov urne postavke osnovne plače specializanta. Torej je bil odvisen od osnovne plače specializanta in od števila opravljenih ur v posameznem mesecu. V prihodnjih letih so ga zvišali, "ker je bilo ugotovljeno, da prejšnji dodatek ni predstavljal dovolj velike spodbude mladim zdravnikom", so za Metropolitan pojasnili z ministrstva za zdravje.
Tako ima lahko mladi zdravnik, ki specializacijo za osebnega zdravnika opravlja prvo leto, osnovno plačo – zgolj z dodatkom za specializacijo družinskega zdravnika (torej brez nadur, potnih stroškov, malice in ostalih dodatkov) – 3470,01 evra bruto.
Ko mladi zdravnik dokonča specializacijo in postane družinski zdravnik, se mu plača seveda zviša, poleg tega pa je lahko še dodatno nagrajen za večje število opredeljenih ter dobiva razne spodbude za opravljanje dodatnega dela.
Dodatek ni dovolj visok, da bi privabil mlade zdravnike k tej specializaciji
Ta dodatna stimulacija je poskus obvladovanja pomanjkanja kadra in preobremenjenosti, ki trenutno pestita slovenski zdravstveni sistem. Zanimanje za družinsko medicino je kljub velikemu dodatku namreč premajhno, da bi zadostili vsem potrebam. Letos aprila se je na skupno 70 razpisanih mest družinske medicine prijavilo 22 kandidatov.
Razmere za zdravnike v državnih ustanovah pa so vsak dan slabše in mladi zdravniki to vidijo, zato se raje odločajo za specializacije, kjer si lahko delo v bistvu organizirajo vsaj v določeni meri tudi sami. Glavni razlog, da se mladi zdravniki v večji meri ne odločajo za specializacijo iz družinske medicine, je v prekratkem času, ki ga imajo zdravniki na voljo za obravnavo bolnika. Družinskim zdravnikom administracija namreč vzame okoli 20 odstotkov delovnega časa. Družinski zdravniki tako trdijo, da "ni pomembno, kaj za pacienta narediš, ampak kaj zapišeš in evidentiraš", kar jih močno boli.
To potrjuje izsledke slovenske raziskave, ki je objavljena v reviji BMC Emergency Medicine: ustrezno plačilo ni takšna prioriteta kot recimo ravnotežje med poklicnim in družinskim življenjem. Študenti medicine in zdravniki generacije Z kot najbolj pomembno ocenjujejo ravnotežje med poklicnim in družinskim življenjem, spoštovanje svojih kolegov in akademsko udejstvovanje. Ustrezno plačilo je šele na devetem mestu prioritet.
