Anja Oman | 31. 10. 2019, 06:00
Noč čarovnic ali dan reformacije - moramo res izbirati?
Vsako leto se okoli 31.10. na družbenih omrežjih porajajo razne debate in jezni zapisi, kako smo popolnoma amerikanizirani. Medtem ko Facebook in Instagram preplavijo podobe strašnih mask, vabil na čarovniške plese, izvirnih idej za strašne prigrizke in ustvarjanje, si nekateri prizadevajo, da bi videli ''več Trubarja''. Ko jih vprašaš, kaj točno bi želeli praznovati, ostanejo brez besed. Vseeno je. Noč čarovnic je ameriška, Trubar je pa slovenski, to je dovolj.
Prvi slovenski knjigi Abecednik in Katekizem sta bili plod verskega in družbenega gibanja, imenovanega reformacija. Cilj reformacije je bil, da bi vsi, vključno s Slovenci, lahko brali Sveto pismo v maternem jeziku. Primož Trubar je bil tisti, ki je leta 1550 govorjeno slovenščino uredil in zapisal in zato 31.oktobra v Sloveniji obeležujemo rojstvo knjižne slovenščine.
Istočasno je 31. oktober, nekoč poganski praznik, ki je označeval prehod svetlobe in poletja v temnejše obdobje in zimo, danes znan kot noč čarovnic. Noč čarovnic izvira iz keltske kulture. Prek Irske se je običaj preselil v Združene države Amerike, zaradi globalizacije in dobrega vira zaslužka pa tudi po vsej Evropi. Tudi v Slovenijo.
Mnogi v noči čarovnic vidijo razlog za zabavo ali navdih za kreativnost, obenem pa noč čarovnic odpira prostor za razmislek in soočanje s prastarimi strahovi ter vprašanji o življenju in minljivosti. Ko se pregovarjamo kaj praznovati in v kakšni meri, gre za nekakšen boj med naravo, kulturo, narodnostjo, vero in potrošništvom. Odločamo se, kaj bi radi prenesli na svoje otroke.
Pa moramo zares izbirati? Moramo vedno biti samo na enem bregu? Potrošništvo lahko brez težav izpustimo, to je res, ampak enkrat letno izklesavanje obraza iz velike buče ne bi smelo ogrožati našega naroda.
Tudi ples v maskah ni zlonameren način izkoreninjenja naše kulture. Smo lahko malo bolj samozavestni, ko govorimo o svojem maternem jeziku in svoji kulturi in svojem narodu in se ne bojimo groženj, ki to sploh niso?
Slovenščina je čudovit jezik, ki z novimi običaji samo raste in se bogati. Noč čarovnic ali ne, 31. oktobra se lahko osredotočimo na tisto, kar bi ta dan morali praznovati in na svoje otroke prenesemo tisto, kar je zares pomembno:
Da lahko beremo v svojem jeziku, da se lahko v slovenščini izražamo, da imamo toliko čudovitih avtorjev, pravljic, pesmi pa tudi portalov in blogov. Da lahko svoje otroke okregamo tako, kot svoje otroke krega le okoli 500.000 ljudi na svetu in da lahko svojim najbližjim povemo, da jih imamo radi, kot to lahko stori le okoli 2.000.000 ljudi na svetu.
Brez slabe vesti, da bomo uničili svojo kulturo in svoje otroke, gremo lahko letos 31. oktobra na lep izlet. Tudi če izrezljamo kakšno bučo, ali če se udeležimo plesa čarovnic, dokler se bomo vmes kregali ali ljubili po slovensko, bo Trubar dosegel svoj namen.
Zvečer pa poprimemo za kakšno od naših čudovitih slovenskih pravljic, ki se, vsaj srčno upam, skrivajo na naših knjižnih policah ter sebi in svojim otrokom obogatimo slovenski besedni zaklad, ki nam bo vsem prišel še zelo zelo prav, ko bomo hoteli napisati svoje mnenje ali pravljico ali pesem ali kritiko ali komentar ali pisemce, ki bo zaradi lepega in jasnega jezika doseglo svoj namen.
Novo na Metroplay: “Ljudje mislijo, da je podjetništvo bogastvo brez truda!” | Marko Verdev
