Kako in kje poiskati in kupiti rabljen avtomobil. Postavili smo se v kožo kupca!

S približno 70.000 prodanimi novimi avtomobili na leto Slovenci po nobenem kriteriju ne krojimo evropskega ali svetovnega vrha, kljub temu pa, vsaj kar zadeva avtomobile, nismo pretirano skromni. Avtomobilskega trga namreč ne predstavljajo samo novi avtomobili, ki jih kupci odpeljejo iz bleščečih salonov, ampak tudi cvetoč trg rabljenih avtomobilov.

Sodeč po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, bi moralo biti v Sloveniji okrog 1.150.000 registriranih osebnih avtomobilov. Če predpostavimo, da v povprečju vsak izmed teh avtomobilov svojega lastnika zamenja na vsakih pet let, se vsako leto za nakup rabljenega ali novega osebnega avtomobila odloči skoraj četrt milijona Slovencev. To bi moralo pomeniti, da se poleg 70.000 kupcev novih avtomobilov 'novega' rabljenega avtomobila vsako leto razveseli še približno 170.000 ljudi.

O razlogih, zaradi katerih Slovenci tako radi kupujemo rabljene avtomobile, bi se lahko razvila neskončno dolga razprava, nesporno pa je dejstvo, da je nakup avtomobila za vsakega izmed nas pomemben in tudi stresen življenjski dogodek. Ne samo zato, ker je nakup avtomobila z vidika financ za marsikoga ena izmed najbolj skrajnih življenjskih investicij, ampak tudi zato, ker Slovenci nakup 'novega pleha' povezujemo tudi s svojo identiteto ter na žalost, če gre slučajno kaj narobe, potencialnim posmehom in privoščljivostjo sosedov.

Glede zadnjega smo pač bedaki, sicer pa drži, da je nakup rabljenega avtomobila povsem drugačen tip nakupa kot na primer nakup rabljene postelje ali rabljenega štedilnika. Avto je namreč manj intimen, zato večine niti ne moti, da je pred njimi v sedeže svoje vetrove izpuščala neka turška družina, ki živi v Nemčiji.

Kako velik je v resnici strah pred nakupom mačka v žaklju?

Nesporno je vsak nakup avtomobila za večino kupcev relativno velika investicija. Vse prepogosto je ta investicija v obliki mesečnih anuitet podaljšana v čas, ko se avtomobila že zdavnaj naveličamo, ali pa, bog ne daj, ta svoje celo odsluži. Ker poleg tega avtomobilov vendarle ne kupujemo vsak teden, pa tudi zato, ker si z nakupom avtomobila, kot rečeno, zavestno ali pa podzavestno kupujemo tudi del lastne identitete, je povsem razumljivo, da v nakup vključujemo tudi čustva, kar je naša največja napaka.

Med čustva namreč spada tudi strah, ta pa ohromi vsak še tako racionalen pogled na nakup avtomobila.

Iz osebnih izkušenj lahko zapišem, da je, potem ko vam v fazi nakupa rabljenega avtomobila uspe čustva in strahove poteptati, nakup avtomobila 'šala mala'. Pač greš, pogledaš ter preizkusiš, in če se zdi vse v redu, kupiš.

Jasno, obstaja možnost, da ste kupili slabši avto, kot ste želeli, ampak vseeno se je pri tem dobro zavedati dejstva, da so za neki model avtomobila razlike v ceni med dobrim in slabim primerkom manjše, kot so razlike v stanju teh dveh avtomobilov. Če to zapišem nekoliko drugače, je situacija na trgu taka, da če je npr. odličen rabljen VW Polo na prodaj za sedem tisočakov, je po drugi strani na prvi pogled enak, vendar bistveno slabši Polo na prodaj za slabih šest tisočakov.

Ne rečem, da je teh tisoč evrov malo denarja, vseeno pa gre za znesek oziroma tveganje, ki ga je, čeprav z nekaj slabe volje, mogoče 'preživeti'. Seveda razlike v ceni med dobrim in slabim primerkom ter posledično tveganje naraščajo sorazmerno z vrednostjo avtomobila.

Strah, da boste s ponesrečenim nakupom izgubili vse, je torej odveč, ker na koncu bo tisto, kar ste pripeljali domov, še vedno nekaj vredno. Da sploh lahko začnete razmišljati v tej smeri, pa je ključno, da ne kupujete z zadnjimi evri oziroma ste se v primeru financiranja ob odločitvi, da gre avtomobil od hiše, pripravljeni ukvarjati s prekinitvami pogodb, poplačili in podobnimi birokratskimi ukrepi.

Če hkrati z nakupom rabljenega avtomobila niste pripravljeni sprejeti prav nobenega tveganja, pa bi se edini pravi nasvet glasil nekako v smislu – rabljen avto ni za vas.

Rabljeni avtomobili – sama 'jajca' ali pač ne?

Na žalost se je slovenski trg rabljenih avtomobilov nalezel stigme, da so na prodaj same avtomobilske ruševine, a menim, da situacija vendarle ni tako kritična.

Precej utemeljeno lahko sklepamo, da so rabljeni avtomobili, ki so na voljo, v povprečju enako dobri ali morda zgolj za odtenek slabši kot tisti, ki se vozijo po cestah.

Pogled na naše ceste pa mi nekako ne pravi, da so na njih samo slabi avtomobili, saj konec koncev peljejo. Vsak dan in vsepovsod.

Večinoma se ljudje v nekem trenutku avtomobila naveličamo ali pa se za menjavo odločimo predvsem zato, ker si to pač lahko privoščimo, in ne zato, ker bi bil naš avto zrel za odpis. Le redki so tisti, ki avtomobil zvozijo do konca ali do faze, ko je z njim narobe popolnoma vse. Če že, pa v teh primerih govorimo o avtomobilih za nekaj sto evrov, kar pa je spet povsem druga zgodba.

Na trgu je torej lepo število povsem korektnih rabljenih avtomobilov, ki seveda niso popolni, so pa vsekakor dovolj dobri, da bodo ob zmernem vzdrževanju dobro služili tudi novim lastnikom. Ker je na trgu na žalost tudi mnogo nekorektnih in celo 'zgoljufanih' avtomobilov, pa gre pri vsem skupaj predvsem za vprašanje o tem, kako močno se boste pustili 'nategniti'.

Kako poiskati rabljen avto?

Načinov, kako priti do rabljenega avta, je seveda veliko, a če posplošimo, jih danes večinoma iščemo prek spletnih ali tiskanih oglasnikov, pri trgovcih ter seveda na podlagi informacij in priporočil, ki nam jih posredujejo znanci, sosedje, prijatelji sorodniki …

Medtem ko so se pred internetno dobo avtomobili kupovali in prodajali na nedeljskih avtomobilskih sejmih, danes število tam prodanih avtomobilov predstavlja le še majhen delež na trgu.

Tisti, ki to avtosejemsko sceno še nekoliko sprem­ljamo, vemo, da gre v bistvu bolj za neko vrsto avtomobilskih krožkov, kjer se namesto pri maši srečujejo večinoma eni in isti prodajalci in kupci, ki tiste cenejše pogosto odpeljejo v republike nekdanje skupne države. Bolj kot za resno sejemsko prodajo gre za ekshibicionizem manjših preprodajalcev, ki konkurenci na ogled postavijo pridobitve minulega tedna. Praviloma je večina tistega, kar se prodaja na avtosejmu, na ogled tudi v spletnih oglasnikih, zato tisti, ki ponudbo spremljate tudi na spletu, ne boste videli veliko novega.

Vsekakor pa to ne pomeni, da na avtomobilskih sejmih ne boste našli tudi marsikaterega zelo dobrega rabljenega avtomobila. Pogosto prav avtosejem tistim, ki niso povsem odločeni o tem, kakšen avto sploh iščejo, ponudi dobro priložnost, saj se skoraj vsakič od nekod pripelje nekdo s kakšno zanimivo in korektno ponudbo. Prav tako je tam mogoče naleteti na kakšnega prodajalca 'stare šole', ki svoj avto prodaja tako kot nekoč.

Nič hudega ni, če tam ne boste našli svojega naslednjega avtomobila, vzporedno dogajanje v okviru sejma in bolšjega trga je namreč dovolj pestro, da si je to skoraj stripovsko 'underground' sceno tu in tam vredno ogledati.

Nič ni lepšega kot to, da dober avto najde vas. Lahko ga prodaja sosed, lahko sorodnik ali pa pri posredovanju informacij sodelujejo znanci in prijatelji, glavna prednost pa je, da vas neposredno s prodajalcem poveže nekdo, ki pozna oba in ki mu lahko zaupate. Problem je predvsem v tem, da je pri takih nakupih praviloma potrebna gotovina (ni pa nujno) ter da se morata vaše iskanje avtomobila in prodajalčeva prodaja časovno ujemati.

Tiskani oglasniki so ena od možnosti iskanja rabljenega avtomobila, a dejstvo je, da je ponudba v teh oglasnikih v primerjavi s časi pred prihodom spletnih oglasnikov dobesedno zdesetkana.

Z oglasi ni sicer nič narobe, a treba je priznati, da so spletne platforme uporabnejše ter brezplačne, hkrati pa imajo tudi neprimerljivo večjo ponudbo. Vseeno pa se tudi v tiskanih oglasnikih lahko naleti na dobro priložnost, še zlasti na račun tistih redkih iz 'stare šole'.

Med vse bolj priljubljene, vendar tudi precej tvegane nakupe spadajo tudi nakupi prek spletnih licitacij. Klasični spletni oglasniki te ponujajo zelo redko ali izjemoma, obstaja pa kar nekaj spletnih portalov, ki organizirajo spletno dražbo avtomobilov. Praviloma tem avtomobilom dodelijo certifikat stanja, ki pove zgolj to, ali je avto vozen oziroma poškodovan ali v okvari. Informativno je opisan tudi obseg morebitne škode (totalka, poplava, vandalizem, vlom, požar ...), kaj več pa lahko razberete zgolj s fotografij.

Tak način kupovanja niti slučajno ne ustreza vsakomur, ampak predvsem tistim, ki so pripravljeni nizko ceno pozneje kompenzirati z vložkom lastnega časa in znanja v to, da se avto ponovno spravi v solidno stanje.

Na ta način se kupujejo zlasti športni, eksotični in prestižni avtomobili ter tudi starodobniki. Razlog za to je preprost, le ti avtomobili imajo namreč dovolj visoko ceno, da se tveganje izplača. Pri tovrstnih nakupih je situacija lahko tudi manj tvegana, če se kupuje iz stečajnih mas ali pri prodaji dela flote velikih tujih lizing hiš ali rent'a'car podjetij, a praviloma tam ponujajo predvsem pakete več vozil hkrati.

Nakupovanje avtomobila prek spleta danes ni več tabu, a kar zadeva rabljene avtomobile, le to še ni in verjetno za prodajo 'navadnih' avtomobilov tudi nikoli ne bo povsem zaživelo. Kljub temu pa obstaja kar nekaj premium trgovcev, ki na ta način prodajajo tudi rabljene avtomobile. Za te avtomobile jamčijo brezhibnost oziroma navedejo prav vsako najmanjšo pomanjkljivost.

Takim oglasom je priloženih tudi do sto ali celo več fotografij, tako da presenečenj načeloma ni. Ko avto plačate, prodajalec poskrbi, da vam ga v skladu z dogovorom dostavijo na domač naslov. Tudi v tem primeru gre predvsem za ponudbo avtomobilov, ki so tako ali drugače nekoliko posebni.

Vseeno pa se večina kupcev odloči za iskanje rabljenega avtomobila prek spletnih oglasnikov. Ti so namreč zelo priročni, opremljeni s fotografijami in dodatnimi opisi, kot taki pa že v osnovi ponujajo zelo dobro informacijo o avtomobilu ter seveda tudi možnost primerjave z drugo ponudbo. Kljub temu pa je, če želite iz morja oglasov izluščiti tiste najboljše, potrebnih nekaj izkušenj in znanja.

Prvič, pojavil se bo drug. In drugič, zelo pogosto se namreč zgodi, da se tisti najbolj 'zanimivi' primerki kmalu spet pojavijo v oglasih, največkrat še 'boljši in cenejši', kar je zagotovo znak za alarm.

Vsekakor se posvetite tudi slikam, saj, kot pravi pregovor, slika pove več kot tisoč besed. S slik boste razbrali podatke o avtomobilu, pogosto pa tudi podatke o lastniku in njegovem slogu življenja z avtomobilom. Če se vam bo zdel avtomobil zanimiv, pokličite prodajalca. Če gre za fizično osebo, ki prodaja svoj avtomobil, vam bo ta verjetno z veseljem povedal vse o avtomobilu, če gre za trgovca, pa kaj dosti več kot ''saj vse piše, pridite pogledat'' prek telefona ne boste izvedeli.

V vsakem primeru si vzemite čas in pokličite, saj se vse pogosteje dogaja, da se želijo kupci o prodaji in ogledu dogovoriti kar prek SMS-ov. Na tak način vas ne bo vzel resno prav noben prodajalec.

Za slovenske spletne oglasnike lahko mirno zapišemo, da so dobri in ponujajo povsem zadovoljive izbirne možnosti, vseeno pa še vedno ne vključujejo nekaterih bolj naprednih možnosti, kot so spletne licitacije, ocene trgovcev in podobno. Z nekaj izboljšavami, ki bi jih morali uvesti kolektivno, bi bili lahko še boljši, predvsem v duhu opozarjanja kupcev na rizične avtomobile. Kakorkoli, slovenski spletni oglasniki so z vidika uporabniške izkušnje na vsaj enaki ravni kot tuji, predvsem pa na njih prevladujejo oglasi slovenskih prodajalcev.

Če ste se odločili, da boste svoj naslednji avtomobil poiskali v tujini, so možnosti spletnega iskanja tako rekoč enake kot pri nas, bistveno pa je, da obvladate jezik, v katerem ta spletni oglasnik izhaja. V nasprotju z našimi prodajalci so njihovi oglaševalci bistveno bolj angažirani pri podajanju detajlnih opisov avtomobilov, vseeno pa vam priporočamo, da preden se odpeljete na ogled na sever Nemčije, prodajalca pokličete in prek elektronske pošte izveste zares vse, kar vas o avtomobilu zanima.

Izkušnje kažejo, da bodo v večini primerov radi posredovali tudi dodatne fotografije in vse potrebne informacije.

Če bi se za nakup odločili, morda ne bi bilo narobe, da postopek izpeljete s pomočjo katerega od podjetij, ki se ukvarja z uvozom vozil po naročilu, zlasti če s tem nimate nobenih izkušenj. Uvoz in postopek homologacije sicer nista pretirano zapletena, a lahko tisti, ki se z uvozi po naročilu ukvarjajo, s svojimi logističnimi kapacitetami celoten postopek od nakupa do prevoza in homologacije vozila pospešijo in poenostavijo za zelo razumno ceno.

Iskanje avtomobila v tujini oziroma ponudba v tujini načeloma kupcem ne ponuja bistveno več varnosti kot ponudba pri nas, edina razlika je v tem, da je ponudba nekaterih modelov bistveno večja.

Tako v primeru, da kupujete Passata, tako rekoč ni potrebe, da ga iščete v tujini, saj za stalno in dobro 'zalogo' skrbijo že slovenski trgovci.

Če iščete kakšen bolj specifičen ali, recimo temu, za naše razmere bolj eksotičen model avtomobila, pa vam drugega kot iskati v tujini ne preostane.

Podobno velja tudi, če želite povsem običajen avtomobil, vendar s posebno kombinacijo opreme ali motorja. Tako boste na primer, če si želite VW Transporter z originalno sončno streho, ponj morali v tujino, saj ga pri nas skoraj zagotovo ne boste dobili.

Previdnost je mati modrosti

Ne glede na izvor informacije o razpoložljivosti nekega rabljenega avtomobila pa vam kakšnega univerzalnega nasveta o tem, kako se izogniti vsem pastem, ne moremo dati.

Možnosti, da bi kupili mačka v žaklju, so verjetno najmanjše pri velikih pooblaščenih trgovcih, kjer je večina rabljenih avtomobilov na zalogi posledica menjave 'staro za novo'. V njihovo dobro ime je bilo vloženih preveč sredstev in truda, da bi si privoščili napake, zato praviloma vse avtomobile, ki ne ustrezajo njihovim kriterijem, prodajo naprej po svojih internih kanalih, na svoje dvorišče pa postavijo zgolj tiste, ki so z vidika servisne zgodovine in prevoženih kilometrov neoporečni, kar pa seveda še ne pomeni, da so brezhibni.

Nikakor ne gre verjeti predpostavki, da so avtomobili, ki so uvoženi na primer iz Nemčije, brezpogojno pošteni, in seveda obratno za avtomobile, ki so uvoženi na primer iz Belgije. O tem, v katerem členu verige pride do 'popravkov' kilometrine in drugega, bi sicer lahko razpravljali, a imejte v mislih, da tudi vsi Nemci niso poštenjaki in hkrati ni vsak Italijan baraba.

O tem, kakšne trike uporabljajo preprodajalci in trgovci z rabljenimi avtomobili, smo pri Avto magazinu že pisali in bomo seveda ponovno, ko ali če se bodo stvari kaj spremenile.

Dodatno branje:

• Pred nakupom avtomobila: Nov ali rabljen?
• Rabljeni avtomobili: Ne verjemite, preverite!
• Nakup rabljenega avtomobila: nepravilna izbira avtomobila

Z besedo triki ne mislimo zgolj na prevare ali goljufije, ampak tudi povsem legitimne pristope za povečanje zanimanja za avtomobil in pospeševanje prodaje. Pa vendar lahko pri trgovcih na podlagi njihovega odnosa in pristopa do prodaje hitro ločimo zrno od plevela. S tem ne mislimo samo na to, da različne trgovce popredalčkamo med dobre in slabe, ampak tudi na avtomobile znotraj ponudbe posameznega trgovca.

Če vam je prodajalec o nekem avtomobilu pripravljen povedati vse in pokazati vso dokumentacijo, o nekem drugem avtomobilu pa je zelo redkobeseden, je jasno, da ne gre zgolj za hipno spremembo razpoloženja. V takih primerih vam svetujemo, da ne vrtate dalje, saj gre to prodajalcem na živce in postanejo nesramni, za vas pa je lažje, da se obrnete in poiščete drug avtomobil.

Nekoliko bolj zapleteno je spregledati prodajalce, ki avtomobil prodajajo kot fizična oseba. Ti so namreč pravi specialisti za izmišljevanje različnih scenarijev in zgodb. S pogledom prikupnega kokeršpanjela in navidezno skromnostjo pri potencialnem kupcu ustvarijo občutek, da mu bodo, če od njega kupi avtomobil, rešili življenjski problem.

Tako na primer ne gre verjeti zgodbi, da si je ata, ki živi na vrhu hriba, iz Nemčije pripeljal Škodo Octavio in po dveh mesecih ugotovil, da to ni avto, ki bi ustrezal njegovim potrebam, saj nima štirikolesnega pogona. V resnici ta isti ata na tistem hribu živi že 50 let in zato točno ve, kakšen avto potrebuje.

Prav tako ne gre verjeti zgodbam o odhodih v tujino in ločitvah. Še najbolj je namreč tisti, ki mu žena uide, vesel, da mu s seboj odpelje samo avto, zato je avto ločenke največkrat kar pri njej, če pa že, ga prodaja sama.

Med priljubljene zgodbe spada tudi tista o nujni prodaji zaradi gradnje hiše in prenove stanovanja. Če tak prodajalec ne popušča pri ceni, zgodba ne pije vode, saj bi, če denar nujno potrebuje za plačilo obrtnikov in nakup materiala, avtomobil raje hitro unovčil kot vztrajal pri zahtevani ceni avtomobila.

Da ne bo pomote, ne trdim, da je s takšnimi avtomobili kaj narobe, je pa vsekakor na mestu, da se še posebej preverita stanje in poreklo avtomobila.

To sicer ni pravilo, a veliko o prodajalcu pove tudi lokacija ogleda. Urejena okolica hiše govori drugačno zgodbo kot polne garaže rezervnih delov in ob steno hiše zloženi polomljeni odbijači. Prav tako je malo verjetno, da vam bo prodajalec prišel naproti in avto pripeljal pokazat na vaše dvorišče.

Verjetno niste edini potencialni kupec in dvomimo, da je tisti, ki prodaja, pripravljen hoditi po domovih in raznih parkiriščih, saj mu to jemlje tako čas kot denar. Razen če ima za to kakšen poseben razlog.

Preveč ustrežljiv prodajalec je znak za alarm, skoraj tako kot posebni motivacijski ukrepi trgovcev v obliki dodatne opreme in drugih ugodnosti.

Pregovor 'molk je zlato' v veliki meri drži tudi, kar zadeva ljudi, ki prodajajo dober avtomobil. Tak človek namreč ve, da prodaja dober avto, zato ne čuti potrebe po kakršnemkoli olepševanju ali 'marketingu'.

Iskanje popolnega rabljenega avtomobila – misija nemogoče

Vse prepogosto so kupci rabljenih avtomobilov po lastni krivdi preveč togi, da bi prišli do po njihovih pričakovanjih zares idealnega rabljenega avtomobila. Tako se v primerih, ko kupujejo s pomočjo kredita ali lizinga, osredotočijo zgolj na ponudbo trgovcev, medtem pa gospod iz sosednje ulice prodaja avto, ki ustreza vsem njihovim željam.

Pri tem seveda pozabljajo ali pa ne vedo, da je lizinški hiši povsem vseeno, ali kupnino potem, ko je sklenjena pogodba o financiranju, nakažejo trgovcu ali fizični osebi.

Prav tako se praviloma vsi kupci rabljenih avtomobilov osredotočajo predvsem na to, da bodo kupili brezhiben rabljen avto, v iskanju takšnega pa spregledajo ali zamudijo kakšno odlično vzporedno priložnost.

Poglejte, zakaj bi prezrli sicer dober avto, ki potrebuje zgolj barvanje odbijača, menjavo motorčka zadnjega brisalca in menjavo pnevmatik? Namesto da bi se dogovorili za primerno ceno in nato napake odpravili, se raje zagledajo v nališpan avtomobil, ki pa je v svojem drobovju le še iztrošena avtomobilska ruševina. In potem boli, finančno in v duši.

Med napake kupcev, ki posledično na dolgi rok prinašajo nezadovoljstvo, lahko štejemo tudi to, da v iskanju idealnega rabljenega avtomobila pogosto sklepajo kompromise na račun opreme, platišč, barve, motorja in drugih želja.

Mar ni lažje odpraviti kakšne malenkosti kot naslednjih nekaj let trpeti ob pogledu na avtomobil, ki vam v resnici sploh ni všeč? Zakaj bi imeli belega, če si želite rdečega z litimi platišči?

Razumljivo je, da je sklepanje kompromisov pri nakupu rabljenega avtomobila pač nujno zlo, za katero gre krivdo pripisati predvsem finančnim zmožnostim kupcev.

A v resnici obstaja zelo velika razlika med avtomobilom, ki ga izberete zato, ker se bolj splača, ter avtomobilom, ki bi ga izbrali, če bi prisluhnili impulzom srca. Medtem ko prvi v garaži stoji, vas drugi tam čaka.

Pripravil Matjaž Tomažič, Avto magazin

Novo na Metroplay: "To je kot droga" - Livija Pandur | N1 podkast s Suzano Lovec