Ganljivo pismo Roalda Dahla o smrti hčere, ki ga je (leta 1986) naslovil na anticepilce

Roald Dahl, že pokojni avtor izjemno priljubljenega leposlovja za otroke, med katerimi so najbolj znani Jakec in breskev velikanka, Čarli in tovarna čokolade, Čarli in veliko stekleno dvigalo, Čudoviti lisjak, Danny, prvak sveta, Veliki dobrodušni velikan, Čarovnice, Matilda), Odvratne rime in Gravža, je leta 1986 napisal naslednje čustveno pismo, v katerem je na koncu neposredno nagovoril anticepilsko gibanje, ki je že takrat pridobivalo na svojem zamahu.

V pismu je med drugim spregovoril o smrti hčere Olivie, ki je leta 1962 umrla zaradi komplikacij po okužbi z ošpicami.

Esej so mu objavila v znanstveni publikaciji The Encephalitis Society Fact Sheet, na voljo pa je tudi na Roald Dahlovi spletni strani za oboževalce in tako ostaja eden od najmočnejših osebnih izpovedi v prid cepljenju.

"Olivia, moja najstarejša hčerka, se je nalezla ošpic, ko je bila stara sedem let. Potek bolezni se je zdel tipičen in spomnim se, da se zaradi tega nismo pretirano obremenjevali.

Tisto jutro, ko se je zdelo, da lepo okreva, sem sedel na rob njene postelje in ji pomagal preobleči njene plišaste živalice, sem opazil, da je njeni prsti pri opravilu ne ubogajo.

'Si v redu?' sem jo vprašal. 'Zaspano se počutim,' mi je odgovorila.

Čez eno uro je bila nezavestna. Dvanajst ur kasneje mrtva.

Ošpice so prerasle v tisto hudo reč, ki ji rečejo ošpični encefalitis. Zdravniki so bili nemočni. Zgodilo se je pred 24 leti, leta 1962, a se lahko zgodi tudi še danes, če bi se pri otrok ošpice zakomplicirale tako kot pri Oliviji, mu zdravniki tudi danes ne bi znali pomagati.

Po drugi strani pa imajo današnji starši že izbiro, da preprečijo tovrstne tragedije. Svoje otroke lahko dajo cepiti proti ošpicam. Leta 1962 takšno cepivo še ni bilo odkrito. Danes je na voljo dobro in varno cepivo vsaki družini in vse, kar morate storiti, je, da zdravnika poprosite zanj.

Ni splošno znano, kako nevarna bolezen so ošpice. A verjemite mi, da je. Po mojem mnenju starši, ki svojih otrok nočejo cepiti, te spravljajo v veliko nevarnost. V ZDA, kjer je cepljenje postalo obvezno, so ošpice in črne koze praktično že izkoreninili.

Pri nas, v Veliki Britaniji, pa zato, ker veliko staršev noče cepiti svojih otrok bodisi zaradi trmoglavosti, nevednosti ali strahu, še vedno naštejemo na stotine tisočev primerov ošpic vsako leto. Med njimi jih bo vsaj 10.000 huje prizadetih tako ali drugače. Pri vsaj 10.000 se bo razvilo ušesno ali pljučno vnetje. In okoli 20 njih jih bo umrlo.

Vsako leto samo v Veliki Britaniji zaradi ošpic umre 20 otrok. Kakšno pa je tveganje, ki ga za zdravje otrok predstavljajo cepiva?

Teh praktično ni. Poslušajte tole. V okolišu, v katerem živi okoli 300.000 ljudi, se bo le enkrat v 250 letih zgodilo, da bi otrok po cepljenju razvil kakšnega od simptomov stranskih učinkov. Tveganje je torej 1 proti milijon. Verjamem, da obstaja večja nevarnost, da bi se vaš otrok zadušil s čokoladno tablico, kot da bi resno zbolel zaradi cepiva proti ošpicam.

Kaj za božjo voljo vas torej tako zelo skrbi? Zdi se mi naravnost kriminalno, da svojega otroka ne date cepiti. Idealen trenutek za to pa je, ko je star 13 mesecev. A tudi kasneje še ni prepozno. Vsi šolo-obvezni otroci, ki še niso bili cepljeni, bi morali svoje starše prositi, naj jih čimprej naročijo na cepljenje pri zdravniku.

Po naključju sem dve svoji knjigi posvetil Oliviji. Prva je bila Jakec in breskva velikanka. To je bilo, ko je bila še živa. Druga pa je bila Veliki dobrodušni velikan (The BFG). Ta ji je bila posvečena že 'in memoriam'. Njeno ime boste našli na začetku obeh knjig. In vem, kako srečna bi bila, če bi le lahko vedela, da je njena smrt morda pomagala preprečiti kakšno bolezen in smrt med drugimi otroki."

Vir: Bored Panda

Novo na Metroplay: "To je kot droga" - Livija Pandur | N1 podkast s Suzano Lovec