Jorge Bucay: "Ne pravim, da bo hitro, pravim pa, da se bližamo izhodu (iz pandemije)!"

Zato pa je lahko dr. Bucay pred kraktim v spletnem pogovoru, ki je objavljen na YouTube kanalu Mladinske knjige, povedal marsikaj zanimivega o času korone ter nanizal več svojih razmišljanj in zgodb kot spodbudo za ta čas. Z njim se je pogovarjala prevajalka Špela Mihelač, ki ga je med drugim pobarala o pandemiji, pri čemer jo je zanimalo njegovo mnenje o Slovencih, za katere se je morda zdelo, da so zaradi svoje introvertirane narave veliko lažje prenašali karanteno kot drugi narodi.

Bucay je na to temo razmišljal takole:

»Najprej naj povem, da smo z zdravstvenega vidika zdravniki vedeli, da se bo pandemija nekoč zgodila. Zdravniki smo bili prepričani, da pridejo težki dnevi, da bo trajalo nekaj časa, mislili smo, da malo manj, vsekakor pa smo vedeli, da se bo zgodilo. Nismo dvomili, da se bo zgodilo. Danes so kraji, kjer se že zaključuje, a lahko rečemo, da se je to prepričanje, da se bo to zgodilo, uresničilo.

Moj oče je v sebi skrival komika in se je rad šalil z otroki in nečaki. Vselej ko smo ga obiskali doma, je imel pripravljeno zvijačno vprašanje. Zastavil nam je vprašanje in tistemu, ki bi uganil, obljubil pest bombonov. Vendar je bilo težko, ker so vprašanja vselej skrivala past, ki jo je bilo treba odkriti. Ponujali smo odgovore, poskušali odgovoriti pravilno. On pa je odgovoril: Ne, ne, ne. Ko smo se naveličali te igre, nam je vendarle povedal odgovor. V teh časih sem se pogosto spomnil na očeta. Okoli njega smo bili zbrani moji bratranci in jaz; nekateri uganke še niso slišali, nekateri so bili novi v družini. In nas je vprašal: Kako globoko v gozd lahko odtava pes? Odgovarjali smo: Dokler se ne utrudi, do koder hoče, do koder seže njegova veriga, dokler ne pade v luknjo, dokler se ne ujezi. Govoril je: Ne, ne, ne. Na koncu nam je povedal pravilni odgovor: Pes lahko odtava do sredine gozda. Od tod naprej je namreč vseeno, v katero smer gre, ker bo kmalu zunaj.

Šalo na stran, med pandemijo sem se večkrat spomnil na očeta in to zgodbo. Vem, da smo v vseh deželah, kjer je hudo in kjer je manj hudo, že prešli polovico gozda. To pomeni, da gremo proti izhodu. Ne pravim, da bo hitro, pravim, da se bližamo izhodu. To pa naj nam vlije malce več moči in vztrajnosti. Kako smo prestali pandemijo, tako države kot posamezniki, je odvisno od tega, kaj se je z nami dogajalo prej. Če sem človek, ki je večinoma dobre volje, optimist, imam svoje stvari urejene, imam svoje pohištvo na pravem mestu, kot pravimo v psihologiji, imam hišo opremljeno po svojem okusu, in verjamem vase, da se lahko soočim s težavami, mi bo šlo verjetno bolje. Če pa me je pandemija zasačila v trenutku negotovosti, žalostnega, potrtega, zaskrbljenega, brezposelnega, brez družine, v kraju, ki ni moj, je veliko odvisno od tega. V takih razmerah je tudi preživeti ta čas veliko težje, bolj zapleteno. Sam resnično ne mislim, da ste (Slovenci) narod, ki rad trpi. Če pa ste, pa to ves čas dobro prikrivate.«

Vabimo vas, da prisluhnete celotnemu pogovoru na YouTube spodaj (in ob ne pozabite vključiti tudi slovenskih podnapisov).

Dr. Jorge Bucay, priljubljeni argentinski psihoterapevt in avtor številnih knjižnih uspešnic, je pionir na področju zdravljenja s pripovedovanjem zgodb. Z njimi je navdušil bralce in poslušalce po vsem svetu. Izjemno zanimanje žanje tudi v Sloveniji. Knjige dr. Bucaya so prevedene v 30 jezikov in so med najbolje prodajanimi v več kot 40 državah. Pri Mladinski knjigi jih je v slovenskem jeziku izšlo štirinajst – Ti povem zgodbo?, Zgodbe za razmislek, Ti povem še eno zgodbo?, To ni žalostna zgodba, Pot samoodvisnosti, Pot srečanja, Pot solza, Pot sreče, Želim si in Najlepše pravljice, da se bolje spoznamo, Še več najlepših pravljic, da se bolje spoznamo, O starših in otrocih ter slikanica Priklenjeni slon.

Avtor je med epidemijo bralce spodbujal na YouTubu z občasnimi sporočili v obliki zgodb. V Sloveniji je na pragu lanskega poletja izšla knjiga O starših in otrocih, ki je nastala v soavtorstvu s sinom Demiánom.

 

Novo na Metroplay: “Ljudje mislijo, da je podjetništvo bogastvo brez truda!” | Marko Verdev