Učinki dopusta (tako pomembni, da bi se nam BREZ njega morda tudi zmešalo)

Zakon

Dopust pri nas ureja Zakon o delovnih razmerjih. V njem je zapisano, da je namen letnega delovnega dopusta odsotnost delavca z delovnega mesta in s tem prekinitev odpravljanja delovnih obveznosti iz razloga počitka, rekreacije delavca ter njegove družinske obveznosti (163. člen, ZDR 2013). Zelo golo zapisano, dopust omogoča nadaljnje kakovostno delo s ciljem izogibanja možnostim delovnih nesreč in poklicnih bolezni. Lahko se ga seveda izrabi v več delih.

Napor in obnovitev

Intenzivno in predano delo nosi s seboj psihofizične obremenitve delavca. Klasična je na primer utrujenost. Obremenitve pri delu so lahko zelo intenzivne in stresne, kar vodi v položaj ogrožanja zdravja. Včasih kratki premori, na primer dela prosti vikendi, niso dovolj za regeneracijo. S tega vidika je dopust zelo pomemben, saj omogoča popolno okrevanje delavca in prepreči nezaželene učinke na psihično in fizično zdravje. Nekatere kulture dajejo prostemu času večjo težo kot druge, prav tako to velja različne politične sisteme.

Japonci si včasih dopusta niti ne želijo vzeti. S tem v službi pokažejo predanost podjetju in delu. Ta predanost japonski delovni etiki je včasih tako silna, da naj bi zadnje čase veliko Japonskih delodajalcev začelo delavce dobesedno siliti, da si vzamejo dopust.

Kaj delati med dopustom?

Le nekaj dni naj bi človek naj človek potreboval za običajno fizično in psihično regeneracijo. Najbolj vredne za počitek med dopustom naj bi bile subjektivno zaznane izkušnje kot so sprostitev, zadovoljstvo in občutek kontrole nad dnevnimi dejavnostmi. Dokazano je (Rook in Zijlstra, 2006), da aktivne dejavnosti v prostem času, še posebej fizične aktivnosti, učinkovito izboljšajo blagostanje posameznika. Po njih si celo bolj opomoremo kot pri dejavnostih z manj napora, na primer gledanje televizije ali tapkanje pametnega telefona. Razlog, zakaj tako tako radi primemo za telefon, ko smo utrujeni je le v tem, da je za interakcijo z mobilno napravo potrebne zelo malo miselne dejavnosti. Med »surfanjem« po telefonu namreč velik del naših možganov ni aktiven oziroma počiva.

Česa se med dopustom izogibati

Sodobni komunikacijski svet je v veliki meri pripeljal delo v naše domove. Dopust je namenjen počitku, zato se delavcu ne bi bilo treba javljati na klice delodajalca oziroma odzivati na zahteve službe. Jasno je, da pri tej ločitvi hodimo po zelo tankem ledu, prav tako veliko ljudi opravlja delo od doma oziroma so samostojni podjetniki. Ti tehnično opravljajo svoje delo 24 ur na dan. V takih primerih je potrebna velika mera samodiscipline. V trakih primerih si svojo domačo pisarno zaprimo in ne vstopamo vanjo, če to ni nujno potrebno. Telefona in elektronske pošte ne pregledujmo, če pa to ni mogoče, si izberimo določeno uro ali le določen del dneva, ko to storimo. Takšna samokontrola ni enostavna in se jo je (kot vse ostalo) treba naučiti. Z nekaj sreče in odločenosti se lahko vaš ritem prenese tudi na delodajalca ali naročnika, ki se bo prilagodil vam.

Po dopustu

Veliko študij potrjuje, da se po dopustu delavec vrne na delovno mesto bolj zdrav. Z novim miniaturni začetkom so ljudje na delovnem mestu tudi manj izčrpani, poveča se njihovo zadovoljstvo z življenjem in delom.

Ti učinki naj bi sicer izginili med dvema in štirimi tedni po vrnitvi na delo. Morda se ne sliši veliko, a dokazano je, da se zdravje lahko poslabša, če zaposleni ne gredo na dopust.

Zato med užijte vse, kar lahko med dopustom ponudi dolgo in vroče poletje.

Novo na Metroplay: "To je kot droga" - Livija Pandur | N1 podkast s Suzano Lovec