V Sloveniji voda prvič potrjena kot možen vir okužbe z zajčjo mrzlico

V severnoprimorski regiji niso prejeli nobene prijave tularemije v zadnjih tridesetih letih. V tem letu so samo v juniju in juliju zabeležili že 27 primerov tularemije. Glede na izsledke epidemiološkega poizvedovanja, so se oboleli najverjetneje okužili v naseljih v občinah Ajdovščina (Ustje, Višnje, Podkraj), Bovec (Plužna, Soča), Kobarid (Idrsko), Novi Gorici (Trnovo, Vitovlje, Nova Gorica) in Tolminu (Tolminske Ravne, Tolmin, Zadlaz - Čadrg, Zadlaz - Žabče, Podbrdo, Hudajužna).

Pri obolelih so ugotovili različne oblike tularemije. Štirinajst okuženih pa je potrebovalo bolnišnično zdravljenje.

Pojav tularemije v severnoprimorski regiji na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) povezujejo z množičnim pojavom miši v letošnjem letu in obilnimi padavinami v maju. Dosedanje ugotovitve epidemiološke obravnave nakazujejo, da je bakterija, ki povzroča tularemijo, močno razširjena v naravi.

Najpogosteje se z bakterijo Francisella tularensis, ki povzroča tularemijo, okužimo z ugrizom okuženega klopa ali s stikom z okuženo živaljo, vir okužbe pa je lahko tudi onesnažena (pitna) voda.

Prisotnost bakterije v vzorcih vode zasebnih vodovodov nakazuje povezavo s pojavom tularemije pri šestih uporabnikih vodovodov. Preiskava za potrditev vzročnosti še ni opravljena, še navaja NIJZ na spletni strani.

NIJZ odsvetuje pitje vode iz vodnih virov v naravi, kot so nenadzorovani izviri, studenci. Uporabnikom javnih vodovodov odsvetujejo uporabo morebitnih drugih virov pitne vode za lastno oskrbo s pitno vodo, kot so hišne kapnice ali vodnjaki, če nimajo urejene učinkovite priprave vode in niso ustrezno vzdrževani.

Lastnikom zasebnih vodovodov svetujejo ureditev učinkovite priprave vode in ustrezno vzdrževanje vodovodov. Voda se namreč lahko onesnaži z bakterijo preko trupel ali izločkov okuženih živali, najpogosteje glodavcev, še pojasnjujejo na NIJZ.

Novo na Metroplay: "To je kot droga" - Livija Pandur | N1 podkast s Suzano Lovec