Ne jutri, kje bomo pa danes spali? (stanovanjska problematika v Sloveniji)

Dunaj. Do konca prihodnjega leta imajo namen zgraditi 4000 občinskih najemniških stanovanj za samske, pare in samohranilce. V okrožju Favoriten, kjer so ravno končali gradnjo 120 stanovanj, najemnina znaša zgolj 7,50 evrov bruto na kvadratni meter.

Poleg 220.000 občinskih najemniških stanovanj, v katerih biva pol milijona Dunajčanov, avstrijska prestolnica svojim meščanom ponuja še dodatnih 200.000 subvencioniranih stanovanj, kar pomeni, da trenutno kar 62 odstotkov vseh Dunajčanov živi v subvencioniranih stanovanjih.

Linz. Mestna oblast je odkupila in uredila ogromen kompleks ter ga ponudila komercialnim investitorjem, da na njem zgradijo tržna ali najemna stanovanja. Za razliko od pogoste situacije pri nas, si kompleksa niso razdelili le investitorski mogotci in njihovi družinski člani ter prijatelji, ampak so prek javnega razpisa zbirali predloge, ki so morali mestne urbaniste zadovoljiti tako tehnično, oblikovalsko kot tudi finančno. Kvaliteta pred kapitalom torej. Lep primer javno-zasebnega partnerstva, ki v Evropi seveda ni osamljen.

Ljubljana. Po zadnjih zbranih podatkih investitorjev in nepremičninskih družb bo v prihodnjih dveh letih v »najlepšem mestu na svetu« zgrajenih 2346 novih stanovanj, od tega bo le okrog 700 najemnih, okrog četrtina pa prestižnih.

Nepremičninske agencije ocenjujejo, da bi Ljubljana trenutno potrebovala vsaj 5000 najemnih stanovanj. Povprečni mesečni najem rabljenega stanovanja znaša od 15 do 17 evrov na kvadratni meter, kar pomeni, da je za 50 kvadratnih metrov veliko stanovanje treba odšteti vsaj dve tretjini povprečne slovenske plače na mesec.

Kot samska mama z dvema otrokoma se že tretje leto borim s stanovanjskim problemom. Pred nami je v tem času že četrta selitev in v roku parih mesecev bomo spet »na cesti«. Razlog? Stanovanje bodo oddajali turistom.

Povsem razumem in tega ne obsojam. Če si nekdo pač lahko privošči stanovanje, je povsem njegova odločitev, kaj bo z njim počel, komu ga bo oddajal in za koliko. Ni potrebno, da prevzame vlogo socialne države in je solidaren do nas, najemnikov, saj cene določa trg. In glede na to, da je trenutno povpraševanje absolutno večje od ponudbe, je povsem razumljivo, da manevrskega prostora za pogajanja o ceni najema ni.

Kvečjemu ravno nasprotno.

Ko se pojavi dokaj sprejemljiva ponudba, se nanjo odzove tudi več kot dvajset interesentov in če si lahko privoščiš kakšen evro ali kar celotno varščino več, jo ponudiš že na začetku. S tem si zagotoviš, da si vsaj na prednostni listi in upaš, da se tvoja stanovanjska zmešnjava konča.

O tem, kakšne odzive dobivam ko kličem za oglede, raje ne bi izgubljala besed. Otroci že sami po sebi predstavljajo problem, saj jih imajo za nevzgojene pankrte, ki bodo risali po stenah, uničevali pohištvo in najbrž tudi bruhali ter polivali po kavču, tepihu in po možnosti še po zavesah.

»O, a sama ste, a tako?« vprašajo z dvomljivim in nezaupljivim pogledom, ki ti že ponuja odgovor, da tole ne bo šlo skozi, saj si finančno nesposobna, poleg tega pa boš v stanovanju najbrž odprla bordel.

Ko pridemo do vprašanja »S čim se pa ukvarjate?« v meni ubijejo še zadnji kanček upanja.

Novinarstvo je res cenjen in spoštovanja vreden poklic veste, sploh če nisi redno zaposlen. Na srečo, razen dveh kopenskih želv, ki ju lahko pretihotapimo, vsaj nimamo hišnih ljubljenčkov, ki so v večini primerov nezaželeni. »Vas obvestimo« ... in klic, ki se nikoli ne zgodi.

Ne iščem razkošja, iščem dom, za katerega mi ne bo treba plačevati 800 evrov brez stroškov. Dovolj imam tega, da selim otroka kot mačka mlade. Sanje o lastnem stanovanju so se mi že zdavnaj razblinile kot milni mehurček, saj kot samostojna podjetnica niti približno nisem kreditno sposobna.

Najem z možnostjo odkupa? Ah, kje pa, vsi bi radi denar takoj. Neprofitno stanovanje Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana? Naslednji razpis je predviden v septembru 2021. Najem prek Stanovanjskega sklada Republike Slovenije? Ljubljana, 4 zadetki iskanja, od 772 evrov dalje za neopremljeno stanovanje. Preselitev izven Ljubljane?

Otrokoma ne bom povzročala nepotrebnega stresa zaradi menjave šole in vrtca, pa tudi cene v okolici niso bistveno nižje. Občutek imam, da sem izčrpala že vse možnosti, trenutno preverjam še možnost subvencije najemnine, za katero izveš, če ti je odobrena, šele takrat, ko jim predložiš najemno pogodbo, torej moraš že imeti ogledano stanovanje. In kaj če jo zavrnejo?

Statistični urad Slovenije je lani zabeležil kar 152.200 praznih stanovanj! Zakaj se stanovanjska problematika ne ukvarja s tem? Kako lahko pridem do takšnega stanovanja? Na čigava vrata moram potrkati? Čigav sorodnik moram biti?

Da ne omenjam, koliko let se že sprehajam mimo raznih zapuščenih hiš, potrebnih obnove, ki me zanesejo v sanjarjenja, kaj vse bi jaz ustvarila s tem. Medtem ko se lastniki, dediči, leta in leta pravdajo po sodiščih in ne najdejo skupnega jezika, stavbe razpadajo in poleg tega še kvarijo izgled naselja.

78. člen Ustave Republike Slovenije pravi: Država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje. Kje so te možnosti ali jih samo jaz ne vidim? Čakam, da se zgodi čudež.    

Novo na Metroplay: “Ljudje mislijo, da je podjetništvo bogastvo brez truda!” | Marko Verdev