Ste svobodni mislec ali skeptik? To je ZDAJ vprašanje!

Dejstvo je, da je danes določena mera skepticizma nujna. Toda previdno - preveč skepticizma vodi v zavračanje vsega, kar pa tudi ni dobro.

Trmasti skeptiki skoraj zmeraj postanejo ujetniki samega sebe in časa, ki je že minil. Da človeka čas ne povozi, je treba nujno odpreti misli, jih osvoboditi dvomov in se premakniti naprej.

Premagati skepse ni lahka naloga, zlasti danes.

Koliko ljudi dejansko še zna razmišlja (le zase), ne da bi ob tem postali žrtve prepričanj ali ideologij? Koliko jih hipno spremeni stališča zgolj na podlagi (tui namerno napačno zapisanih) informacij, ki jim jih predstavljajo (nekateri) mediji in servirajo družbena omrežja? Koliko se jih odloči, da bodo podprli določena mnenja in ideologije samo zato, ker jim je to naročila (domnevna) avtoriteta ali ker tradicija vztraja, da so ta edina prava? Bridka resničnost današnjega časa je, da večina ljudi ne zna več kritično razmišljati in zato slepo sprejema prepričanja, ki tisti hip prihajajo 'od zunaj' ali jim jih je izročila družba (neredko že minulega stanja duha). Vse ostalo je (tudi zdrava) skepsa.

Skepsa: princip spoznavanja ali mentalna past?

Čeprav je skeptik oseba, ki dvomi o stvareh, v katere verjamejo drugi ljudje, skepticizem v svojem bistvu ni nekaj enostavnega.

Natančno to je tisto, kar je pri aktualnem skepticizmu (kot ga lahko vidimo) skorajda nemogoče.

Sodobni skeptiki so ultimativni. Ni odprtosti, ni tolerance, ni razumevanja drugega. Vsak sledi svojim prepričanjem, ki vse bolj razdvajajo in razjedajo družbo. Pa za to sploh ni potrebe.

Soobstoj različnih mnenj je možen, če razmišljamo svobodno.

Zato predstavljam nekaj načinov, s pomočjo katerih lahko postanete bolj svobodomiseln in posledično tolerantnejši posameznik:

• Začnite dvomiti o lastnih prepričanjih.

To je najpomembnejši korak, da postanete svobodomiselni posameznik. Vaša prepričanja - bodisi verska, politična ali kakršnakoli – morate redno preučevati in o njih razmišljati. Če se pojavi dvom ali pomanjkanje dokazov , ki prepričanja podprla, jih zavrzite.

• Ne zaupajte slepo avtoritetam, pa naj bo to oseba, tak ali drugačni prispevek ali ideologija.

Večina ljudi uboga ali sledi temu, kar jim avtoriteta pravi. Znebite se želje po sledenju in odobravanju. Svobodomiseln človek v celoti nikoli ne sprejme ničesar, kar mu narekuje avtoriteta. Samozavednje. Le z miselno kontrolo na samim sabo boste lahko sprejemali bolj zavestne in svobodne odločitve, hkrati pa ne boste imeli potrebe po iskanju vodnika in smernic.

• Ločite se od skupinskega razmišljanja.

Ljudje se skupini prilagajajo samo zato, da bi se počutili sprejeti in všečni. Da bi to dosegli, mnogi sprejmejo tisto, kar jim drugi pravijo, da je prav in res. Z izstopom iz skupinske miselnosti boste bolj jasno razmišljali, saj se vam ne bo treba usklajevati z drugimi.

• Iskanje resnice je še ena od temeljnih dejavnosti svobodnega misleca.

Znanje o resnici je treba zbrati iz več virov, na primer knjig, člankov, dokumentarnih filmov, podcastov, nevtralnih virov. Včasih je resnico težko ali celo nemogoče najti. V takih primerih svobodni mislec naredi vse, kar pomaga razširiti njegovo zavest.

• Uporaba principov kritičnega mišljenja.
• Odprtost za spremembe in sposobnost sprejemati tudi napake.

Svobodomiseln človek je oseba s prilagodljivim umom, ki je za učenje novih stvari pripravljena svoje mnenje tudi spremeniti, ko se pokažejo dokazi, ki so v nasprotju z njegovimi obstoječimi mnenji ali prepričanji.

Po drugi strani pa gre za konec vendarle še posvariti: tudi popolna svobodomiselnost ni dobra. Zato jo je dobro kombinirati z zdravo mero skepse.