Mlada obetavna slovenska pevka Lara Tanšek, ki je v Stožicah pela z Bocellijem

Z Laro Tanšek sva se tretji dan po velikem koncertu v ljubljanskih Stožicah srečali ob Šmartinskem jezeru v Celju. Zanimalo me je, kdo je Žalčanka, ki je na družbenih omrežjih razkrila, da je stala na odru z enim od svojih idolov.

"Sem navihana, nasmejana punca z vasi. Zdravstvena delavka, ki že od otroštva rada nastopa," je pripovedovala Lara. Spoznali sva se pred približno desetimi leti, ko sva pomagali pri organizaciji plesnega dogodka Break the Floor, zato se tikava. Rekla je, da je nikoli ni strah, ampak da ima tremo pred tovrstnimi velikimi dogodki. "To je pozitivna trema, ki mora obstajati, da je stvar izpeljana na ravni, kakršno si želiš." Pevka, plesalka, igralka in vsestranska umetnica.

Decembra bo dopolnila 25 let, njene sanje pa so že izpolnjene. A na oder z Andreo Bocellijem ni prišla kar tako čez noč. "Že pred povabilom našega mariborskega koncertnega zbora smo pod vodstvom Aleša Marčiča nastopali z velikimi glasbenimi imeni. Ne tako slavnimi, a za nas zelo kakovostnimi pevci. Veliko sodelujemo z Avstrijci, Madžari, SNG Maribor ... V zbor sem prišla z avdicijo za novoletni koncert v Gradcu, ko smo peli 9. Bethovnovo simfonijo. Od takrat sem del njih."

Ko dobiš mail, ali bi nastopal z Andreo Bocellijem ...

"Najprej sem se vprašala, ali res to berem, kar piše. Nisem oklevala, takoj sem se odločila, ne glede na okoliščine in honorar takšne priložnosti enostavno ne smem zamuditi." Če ne zagrabiš priložnosti, si si sam kriv, ker ti bo zagotovo enkrat žal, ima zelo jasno začrtane cilje.

Kmalu po potrditvi so začeli vaditi, vaje so zaradi odpovedanega koncerta potekale kar dve leti. "Najprej individualno, vsak zase, z notami in partiturami, in potem, ko sam obvladaš, še sekcijske vaje po glasovih in nato skupne vaje z zborom ter zborovodjo Marčičem." 

Korona je pred dvema letoma preprečila koncert, ne pa generalke. Lara pravi, da jih nihče ni obvestil, da bo koncert morda odpadel, zato so z urejenimi frizurami in mejkapom prišli v Stožice.

"Generalko smo opravili, ko smo končali, so nam sporočili, da je vlada sprejela ukrep, da se ne sme več izvajati tako velikih dogodkov po 19. uri. Koncert bi moral biti ob 20. uri."

Vsi so takoj odšli domov, po dveh letih pa jim je dirigent Carlo Bernini, ki že dolgo sodeluje z Bocellijem, pripovedoval, da so ga organizatorji takrat pocukali za rokav in mu rekli, naj pohiti, ker se zapirajo meje in lahko ostane ujet v Sloveniji. "Tako je hitel, da je pri nas pozabil majice."

Repertoar je večinoma ostal nespremenjen, so pa namesto orkestra SNG Maribor zaigrali zagrebški filharmoniki. Zapeli so najbolj znane operne arije in Bocellijeve največje uspešnice, vse v znamenju umetnikovega večnega navdiha – ljubezni. "V tem projektu je nastopalo 70 pevcev iz našega koncertnega zbora. Bocelli pa je k sodelovanju povabil še tri solistke, dva plesalca in dirigenta," je povedala Lara, ki me je presenetila z odgovorom, da so se pred dvema letoma z Berninijem srečali, letos pa so jim obe skupni vaji v Zagrebu odpovedali.

"Tako da smo se v popolni zasedbi na generalki prvič srečali šele na odru. A brez Bocellija."

"Najprej smo imeli vajo sami, zbor z dirigentom, potem so se nam pridružili še orkestraši, z Bocellijem pa smo prvič zapeli v živo samo na uradnem koncertu."

Ko prvič v življenju zagledaš Bocellija ...

S kotičkom očesa ga je Lara prvič zagledala, ko ga je žena in menedžerka, Veronica Berti Bocelli, pod roko pripeljala do odra. "Ob vsakem prihodu k odru ga je pripeljala ona. Res se mi zdi lepo, ta njen način, kako zelo je blizu možu." 

"Zagledala sem sive lase. To je on, to je on! Prvič ga vidim in zdaj bomo skupaj peli."

"Že tako imaš strahospoštovanje do take zvezde in je velik izziv ga pričakati, da stopi pred tebe. Potem pa stoji pred tabo in ti čakaš, kdaj bo dirigent pokazal na vstop, da začneš peti." Ni časa za občutke, takrat še ne moreš nič dojemati, pripoveduje Lara. V zaodrju se niso mogli fotografirati z Bocellijem, so se pa zato fotografirali z dirigentom Marčičem.

Ob odru je stal človek, ki jim je kazal, kdaj sesti in vstati. Nihče jim ni dal posebnih napotkov, kako se obnašati, ko na oder stopi Bocelli, je pojasnila Lara, ki je kot profesionalna pevka tudi brez posebnih napotkov vedela, kaj lahko in kaj ne. "Vsak gib, če tudi misliš, da se ne vidi, bodo vsi videli."

"Dva dni po koncertu sem imela takšne bolečine v mišicah. Sprva nisem vedela, zakaj, potem pa sem ugotovila, da je to od vzravnanega sedenja."

Vse mišice so bile ves večer napete, da ne bi naredila kakšnega napačnega giba. Poleg tega so svoje naredili tudi adrenalin, navdušenje in občutki, ki so, kot opisuje, šli po celem telesu.

Ko med koncertom pritečejo solze ...

V drugem delu koncerta, med skladbo Vivo per lei, ki jo je zapel s solistko Ilario Della Bidia (v originalu to skladbo poje s Celine Dion), se je Lara prepustila vokalom.

"Ko sta začela peti, sem samo zaprla oči in ... ne morem opisati, kaj se je dogajalo v moji glavi."

Med tem, ko mi je opisovala čustva in doživetje, so ji pritekle solze. "Sploh nisem vedela, kje sem. Nisem vedela, kaj se z mano dogaja. To je bila priložnost za vse življenje. Če me kdaj doleti alzheimerjeva bolezen, tega nikakor ne smem pozabiti."

Poslušala sem jo, jo opazovala in kar naenkrat ugotovila, da so se tudi moje oči orosile. Lara je s cmokom v grlu podoživljala sanjsko izkušnjo. "Za nekaj minut sem zaprla oči. Ko sta odpela, sem jih odprla in se zavedla, da sem imela solzne oči. In sem si rekla 'Ne, Lara, ne smeš, snemajo ... Vse bo ok, vse bo v redu.'"

"Obrisala sem solze in zapela naslednjo, zadnjo pesem, Canto della terra. Na koncu je sledil samo še bonus, Nessun dormo."

"To je ena od mojih ljubših tenorskih opernih stvaritev, arij, iz opere Turandot. To je nekaj, kar je Pavarotti zapel najlepše, in takoj za njim je Bocelli. Ko on zapoje ..." Pokazala mi je notne zapise, ki jih je imela s seboj na odru. 14 dni pred koncertom so jim dodali dve novi skladbi, ki se ju je mogla hitro naučit zapeti.

"Neprecenljivo, dih jemajoče, vznemirljivo," so besede, s katerimi je povzela celoten nastop in hitro nadaljevala s pripovedovanjem o treh čudovitih priložnostih, ki so ji stopile na pot. 

Ko Bocellija v zaodrju srečaš kar trikrat ...

Pred tako veliko množico, več kot 10.000 ljudmi, še nikoli ni nastopala. Ko luči obsijejo vse, tudi občinstvo, se šele zaveš ... "O, koliko ljudi," mi je opisovala. "Samo par sekund je, ko vidiš občinstvo, in potem gledaš samo dirigenta. Včasih note in besedila, nimaš časa za poglede kamorkoli drugam. Kapo dol dirigentu. Vse vstope je kazal vsem pevcem in vsem orkestrašem. Bocellija smo v enem trenutku slišali z nekajsekundnim zamikom."

Največjo težavo je imela na začetku, ko se je morala zbrati, koga upoštevati, čemu morajo slediti možgani. "Dirigent kaže vstop, možgani slišijo nekaj drugega, in koncentracija mora biti res na zelo visoki ravni."

"Da možganom rečeš, naj ne poslušajo zvoka in samo sledijo roki. Je bilo težko, ker smo prvič bili z njim."

Po dobrih dveh napornih, a čudovitih urah se je večer končal lepše, kot bi si lahko zamislila v sanjah. Bocellija je v zaodrju, poleg njegove žene, srečala kar trikrat. In ja, za vse ima dokaze.

Med 20-minutno pavzo je po hodniku tekla do stranišča, da bi naredila vsaj požirek vode, ker je bila ženska garderoba daleč. "Srečala sem prave ljudi ob pravem trenutku. Ustavila me je skupina ljudi in kar naenkrat so mi rekli, ali bi se fotografirala z Bocellijem, medtem ko se sprošča ob igranju klavirja."

Takoj po trenutku z njim, ko se je opeval, se je naprej odpravila iskat stranišče, da pride do vode. "In sem naletela na skupino ljudi, ki so se fotografirali z njegovo ženo. In sem se fotografirala še z njo."

"Pred koncertom pa sem po Stožicah iskala prazno stranišče, ker si je v ženski garderobi dve ogledali delilo 30 žensk. In sem prišla do varnostnika, ki mi je rekel, vstopi v to stranišče. Je nekaj posebnega. Ne boš sama."

"Res sem imela ogromno srečo," ji je žarel obraz, ko se je polna navdušenja spominjala tistega večera. "Že tako se mi je eni redkih zboristov uspelo fotografirati z njim, potem še z ženo, pel mi je med odmorom, a tu se še ne konča." Povedala je, da je Bocelli takoj, ko se je končal koncert, z ženo pod roko hitro odšel z odra in se umaknil od vseh.

"Počasi smo šli proti garderobi, polni vtisov, in rečem sopevki, naj stopi z mano v parkirno hišo, malo na zrak, preden se preoblečemo in gremo. Da se ne gnetemo v garderobi vsi. Za nama so stopili še trije zboristi. In potem sem zagledala avto, v katerega se je spravljal Bocelli. Po suknjiču sem ga prepoznala."

Hitro je zorganizirala ekipo, da so začeli ploskati, kričati, ker mahati mu niso mogli, ker jih ne bi videl, se je nasmehnila. "Nihče ni okleval! Postavili smo se v vrsto, začeli glasno ploskati. Slišal nas je, se nasmehnil proti nam in nam pomahal. Ko sem zagledala njegov nasmeh, je bilo nekaj najlepšega, kar si lahko ob koncu zaželiš."

Ko nastopaš z ljudmi, ki si jih do zdaj gledal iz občinstva ...

Lara je pela že z velikimi slovenskimi in tujimi izvajalci, ki niso tako znani, a so veliki s pevskega vidika. A ta večer je bil vrhunec njenega ustvarjanja. Bocelli je na oder povabil veliko gostov.

"A še vseeno ne bi rekla, da gre za šov. Gre za zelo kakovosten koncert, iz katerega je Bocelli res ustvaril nepozaben šov."

Bocelli je zapel tudi s slovensko sopranistko Sabino Cvilak, s katero se je tudi zavrtel, in Cvilakovo je Lara z občudovanjem opazovala v povsem drugačni vlogi, kot je bila vajena prej. "Večkrat sem jo poslušala v mariborski operi, sodelovala pa še nisem z njo. Leta 2020 smo bili skupaj na generalki pred odpovedanim koncertom, tudi v SNG Maribor smo za ta koncert tistega leta vadili skupaj."

Brindisi je bila za Laro najtežja pesem. "Nobena pravzaprav ni težka, ko se jo naučiš. Tolikokrat jo prepoješ, da se ti vsaka zasidra v uho. A lahko rečem, da je bila najtežja prva skladba, prvič z Bocellijem, prvi koncert v živo - ja, to je Brindisi." Tudi postavitev koncerta je navadno drugačna, kot si jo je zamislila produkcija na tem odru. In so se pevci nekoliko drugače slišali, kot bi se v idealnih razmerah.

Kateri je njen naslednji korak?

Sodelovanje na takšnih projektih ji daje zagon. "To je moj 'flow'. Delovni terapevti pravimo, da ti takšno delo prinese izpopolnjenje. Vsak dan lahko živimo svoje življenje, so naporni dnevi, stresni trenutki, včasih je nekaj lepše kot sicer, moramo pa najti nekaj, kar nas izpopolni, in to je pri meni glasba in projekti, kot je bil ta."

Njen naslednji korak pa ne bo nič kaj drugačen od že prehojenega. Potihem jim je namreč bilo rečeno, da bodo morda peli z Bocellijem tudi v Zagrebu. "Če je to naslednji projekt, že zdaj potrdim, da sem za," je bila jasna Lara, ki bo decembra dopolnila 25 let in že ima avtorsko pesem z naslovom Vrni se. "Pesem je nastala med korono, zato je bilo snemanje kar težavno, ampak je uspelo in sem zelo zadovoljna s končnim produktom. Če ne Bocelli v Zagrebu, pa še kakšen avtorski komad."

Novo na Metroplay: "To je kot droga" - Livija Pandur | N1 podkast s Suzano Lovec