"Zakaj bi mene kdo poslušal?" Rešitev je našel v podjetništvu

Področje aktivizma, boja proti podnebnim spremembam je široko. Kako si ti prišel v stik s sajenjem dreves kot odgovorom na podnebno krizo?

Drevesa so bila del mojega življenja že od otroštva. Doma imamo mizarsko delavnico in z bratom sva že tretja generacija domače lesarske panoge. Z lesom, pravzaprav z gozdom, sem praktično obdan že vse življenje. Leta 2018 sta sodelavec Domen in brat Jaka začela razmišljati, kako bi lahko z mizarsko delavnico naravi vrnili več, kot pa ji odvzamemo. V začetku nisem bil vpleten v to idejo, a ko so jo implementirali v mizarstvo, smo začeli razmišljati, kako bi to super idejo razširili v svet med ljudi. To so bili začetki Treeceleta. Doštudiral sem filozofijo in ruščino, časi in kultura podjetništva so se malce spremenili in lahko sem začel razvijati svojo idejo. Moment sajenja dreves je povezal vse, kar sem. Po duši sem športnik in podjetništvo je tekmovalno. Sem človek, ki verjame, da vsak posameznik lahko spremeni svet. In to me tudi fascinira, kako ima lahko en sam človek tak velik vpliv na svet. Moji vzorniki so Michael Jackson, Gandi in Nelson Mandela.

Kako si prišel od ideje k dejanjem?

Svet je veliko bolj preprost, kot si ga ljudje lahko zakompliciramo v svojih glavah. Zdi se mi, da je na svetu preveč razmišljanja in premalo akcije.

Si popotnik, menedžer, aktivist, razmišljujoč posameznik, bojevnik proti ekološki katastrofi. Kako je videti tvoj dan, verjameš v rutino?

Poudaril bi, da sem pred vsem tem, kar si naštela, le človek, ki ima misijo delati dobro na tem svetu. Podjetništvo je orodje, za katerega verjamem, da mi omogoča delati najhitrejše in največje spremembe. Sploh v tem sistemu, v katerem živimo. Sem pa absolutni zagovornik rutine, moje življenje je že od fakultete naprej en velik koledar.

Si si kdaj predstavljal, ko si odraščal, da boš vodil okoljevarstveno organizacijo?

Kot otrok si sebe zagotovo nisem predstavljal v podjetniški sferi. Vedno sem si želel biti profesor, zato ker zelo rad razlagam in učim, ampak že v otroštvu sem bil pozoren na malenkosti in že zelo mlad sem za svojimi sošolci pobiral smeti in papirčke. Nikoli si nisem predstavljal sebe v okoljevarstvenem aktivizmu, a podjetništvo lahko deluje na način, da povečuje pozitiven učinek na svet tako v okoljskem kot tudi socialnem smislu. Verjamem, da se je na koncu vse poklopilo z razlogom. To, da prihajam iz tesarske družine, da sem študiral moralo in etiko, vse skupaj me je vodilo k ustanovitvi podjetja.

Ali verjameš v koncept junaka? Smo v času poznega kapitalizma in v času, ko je težko najti upanje. Misliš, da obstajajo junaki?

Absolutno verjamem v junake in sem trdno prepričan, da smo podjetniki super junaki tega sveta. Predvsem zato, ker imamo moč, da najhitreje in najbolj učinkovito spreminjamo svet. Ker ko združimo dobro delo s kapitalističnim sistemom, torej ko dobro delo pripeljemo do te točke, da dobimo idejo, ki je tako dobra za naravo, za živali in za sistem, takrat se zgodi največja čarovnija. Podjetniki smo največji influencerji tega sveta, ker imamo moč oglaševanja, moč plasiranja produkta. Imamo tudi moč, da gonilno silo za profitom usmerimo v dobro ali slabo. Verjamem, da ima podjetništvo v svojih rokah veliko moč – mlajša generacija bo pokazala, kje so meje podjetništva. Ni smisel bogateti, ampak pomagati ljudem.

Kaj je podjetje z višjim namenom? Kaj so vaše smernice, katerim načelom se ne želite odpovedati in kaj zase vidite v prihodnosti?

V angleščini pravimo temu purpose driven business. Takšno podjetje ima zelo jasno določeno, zakaj nekaj počne. In iz tega sledijo načela, na kakšen način bo to podjetje nekaj počelo. Če za primer vzamem naš Treecelet, naša misija je povečevati pozitiven učinek na svet in to počnemo s sajenjem dreves ter s financiranjem drugih dobrodelnih organizacij. Tri stvari, katerim se ne bomo nikoli odpovedali, so naslednje: želimo, da so naša dejanja kar se da trajnostna, da so dejanja in projekti vedno pošteni za ljudi, s katerimi delamo in pa da vedno izražamo prijaznost ter pozitivnost.

Kateri so negativni vidiki dela, s katerimi se spopadaš? 

Pri vodenju takšnega projekta, kot ga vodim, je treba vedeti, da je treba vedno rasti. Hočem povedati, da moramo biti tudi finančno uspešni, ker nam le finance omogočijo nadaljnjo rast. Lani smo recimo imeli problem z družbenimi omrežji, saj se je njihova politika po pandemiji drastično spremenila in posledično je naš doseg zelo upadel. Od družbenih omrežij pa smo odvisni, saj tako iščemo nove podpornike in sodelavce. Na neki točki smo mislili, da je z nami konec. Potem pa smo začeli poslovati bolj vitko, se znebili odvečnih kilogramov, stroškov, začeli delati še bolj trdo. Konec leta smo potem celo zaključili s plusom. Vsak padec je priložnost za rast. Kot požar v gozdu, po požganem gozdu bodo potem vedno zrasla bolj zdrava drevesa, bolj zdrav gozd.

Kakšno je bilo zadnje potovanje v Tanzanijo? Česa ste se naučili? Ste o svojem delovanju spoznali kaj novega?

Vsi vemo, da je življenje v Afriki zelo drugačno. Vsak posameznik bi vsaj enkrat v življenju moral videti del sveta, kjer ljudje živijo veliko bolj preprosto, sploh Evropejci. Evropejci smo se zapletli v lastni operativi našega življenja. Je pa velika razlika med tem, kako Zahod dojema podnebno krizo in kako jo na primer doživljajo v Tanzaniji. Evropa je največji ekološki mehurček skorajda na svetu. Če bi bili v Gospodarju prstanov, smo mi Šajerska. Ne zavedamo se, kaj drevesa zares pomenijo za ljudi. Drevesa preprečujejo erozijo, ohranjajo zemljo vlažno, dajejo senco, hladijo prst, vplivajo na mikroklimo in posledica vsega tega je rodovitna prst. Mi imamo hrano zaradi dreves. Manj kot je gozdov, višja je stopnja lakote. Gozd pomeni dobre poljedelske razmere, te pa pomenijo dobro in kakovostno hrano za ljudi. Tam, kjer ni gozdov, tam ni življenja.

Kako ostajate zvesti svojim vrednotam, saj je način kapitalizma zasnovan tako, da kljubuje temu, k čemur vi stremite?

Svojega projekta in podjetja Treecelet ne razumem kot boj proti nečemu, na primer proti kapitalizmu. Mi dajemo zgled, kako se stvari lahko delajo. Naš projekt ni zasnovan na strahu, vedno iščemo nove možnosti in čas je, da mladi vzamemo stvari v svoje roke in pokažemo svet, v katerem mi želimo živeti. Pri vsem tem je treba povedati, da pravzaprav rešujemo sami sebe in ne narave. Narava nas bo preživela. Naš končni cilj je pokazati drugim podjetjem, da se da delati dobro, se združevati in skupaj ustvarjati boljšo prihodnost, ki je tudi finančno uspešna.

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.