Spoznajte Slovenca, ki ga je newyorški Forbes uvrstil na lestvico ‘Forbes Under 30 Europe List’

Generacija 2022 projekta Metropolitanovih 33 pod 33 je razdeljena na pet kategorij: šport, znanost, kultura, poslovni svet in zagonska podjetja. Celotni nabor je na voljo na posebni strani Metropolitanovih 33 pod 33.

Spoznajte Žana Dapčeviča, direktorja Višje strokovne šole Academia Maribor:

Žan Dapčevič v dualnem načinu strokovnega izobraževanja v sodelovanju z gospodarstvom izobražuje za inženirske in druge poklice prihodnosti. Pod njegovim vodstvom Academia stremi k zmanjševanju primanjkljaja deficitarnih poklicev in zagotavljanja praktičnega izobraževanja v realnih delovnih okoljih. Žana je lani newyorški Forbes uvrstil na lestvico ‘Forbes Under 30 Europe List’, izbor mladih posameznikov, ki najbolj pozitivno vplivajo na svet. Diplomiral je iz ekonomije in mednarodnega poslovanja na Univerzi v Aucklandu na Novi Zelandiji s povezanimi študiji z nacionalno univerzo v Singapurju, trenutno pa zaključuje podiplomski študij še na univerzi v Oxfordu.

Katere odločitve in spoznanja so vas vodila do ideje, da ustanovite čisto svojo višjo strokovno šolo?  

V mojem primeru je prišlo do vključitve v družinsko zgodbo moje mame, ki je poslovni sistem Academia, takrat še As Asistent, ustanovila v 90. letih. Čeprav sem s to podjetniško zgodbo pravzaprav odraščal ter že kot dijak priložnostno spoznaval organizacijo in njene spremembe, sem imel druge karierne načrte v tujini. Splet okoliščin, pa tudi frustracije, da imamo na področju izboljšanja študijske izkušnje v slovenskem strokovnem terciarnem izobraževanju v Sloveniji še veliko za postoriti in nadgraditi, sta me pripeljala nazaj v Slovenijo, kjer sem se aktivno vključil v delovanje Višje strokovne šole Academia. Za začetek smo Academio nadgradili z britansko akreditacijo, ki danes študentom omogoča ob pridobitvi slovenske tudi britansko diplomo. To nam je dalo nov razvojni tempo in zagon. Še danes se od Angležev veliko učimo. Menim, da je prihodnost kakovostnega terciarnega izobraževanja razdeljena na dve vertikali: na eni strani odlične tradicionalne akademske ustanove oziroma univerze z visokokakovostnim raziskovalnim delom, ki imajo kapaciteto in znanje prenosa ter komercializacije raziskovalnega dela v industrijo ter družbo; na drugi strani pa odlično terciarno strokovno izobraževanje, katere primarni namen je prenos visokokakovostnega strokovnega in uporabnega znanja na študente v tesnem sodelovanju z gospodarstvom v obliki krajših dualnih študijev za čim hitrejši in uspešnejši vstop na trg dela. V prihodnosti namreč ne bomo menjavali le več služb, temveč tudi kariere. Včasih tudi ne vedoč, saj se zahtevana znanja za ista delovna mesta nenehno spreminjajo. Zato potrebujemo tudi močno vertikalo strokovnega izobraževanja.  

Študirali ste v tujini – kaj so bile morda najpomembnejše lekcije, ki ste jih prinesli s seboj iz časa študija?  

Študij v tujini je resnično enkratna življenjska priložnost, ki bi jo priporočal vsem mladim, vsaj v obliki študijske izmenjave ali opravljanja prakse v tujini. Samostojno življenje v tujini z raketno hitrostjo pospeši osebnostno rast ter zmanjša kulturne razdalje. Po eni strani spodbudi samozavest in hkrati po drugi strani razvija skromnost v tem velikem in raznolikem svetu. Dodiplomski študij sem najprej opravil na Novi Zelandiji in v Singapurju, pred kratkim pa sem podiplomski študij zaključil še v Oxfordu. Slednji mi je dal najpomembnejši lekciji: prvič, da linearne in parcialne rešitve ustvarjajo le dodatne izzive, zato moramo razmišljati in delovati sistemsko, ter drugič, da moramo razviti sposobnost učenja, od-učenja in ponovnega učenja. Nekje sem zasledil zapis: "Nepismeni ljudje v 21. stoletju ne bodo tisti, ki ne znajo brati in pisati, temveč tisti, ki nimajo sposobnosti učenja, odučenja in ponovnega učenja." (v ang.: learning, unlearing and relearing, op. p.) Obe lekciji sta ključnega pomena pri razumevanju današnjega kompleksnega sveta in družbe ter udejanjanju sprememb na bolje.   

Na kateri vidik vaše trenutne poslovne poti ste najbolj ponosni in zakaj?

Najbolj ponosen sem pravzaprav na uspehe naših študentov in diplomantov. Naš 'poslovni' uspeh je namreč rezultat naše inspiracije, omogočanja ter uspeha naših študentov. Na način, da so diplomanti izobraženi po načelu 'Prave veščine in spretnosti za pravi svet', da so diplomanti pripravljeni za uspešen vstop na domači in mednarodni trg dela, da diplomanti dosežejo osebnostno rast, ki jih razvije v iskane sodelavce oziroma poslovne partnerje ne le po doseženem strokovnem znanju, temveč tudi izoblikovani in prijetni osebnosti.  

Pomemben mejnik v vaši karieri je bila tudi uvrstitev na Forbesovo evropsko lestvico Forbes Under 30. Imenovanje je zagotovo prineslo določeno mero osebnega zadoščenja in verjetno tudi odprlo številna nova vrata?

Občutek ob vsaki nagradi ali potrditvi, ki jo prejem ali prejmemo kot organizacija, je meni enak občutku, ko na banki vzameš 20-letni stanovanjski kredit. Po eni strani super, saj si nekaj dokazal in izpolnil pričakovanja ter hkrati hvaležnost, da ti je to pravzaprav omogočeno, po drugi strani pa občutek strahu in odgovornosti, da zarečenega kruha ne poješ največ, saj je vsak mesec potrebno odplačati nov obrok. Uvrstitev na Forbesovo lestvico Under 30 mi je vsekakor odprla in mi še odpira številna vrata, kar pridoma izkoriščamo tudi na način, da se lahko naši študentje z drugimi uspešnimi mladimi iz Forbesove lestvice v okviru Academia Global Dialogues osebno družijo na spletnih srečanjih in tako spoznavajo njihovo delo ter karierne vzpone in padce.  

Kaj je bilo tisto, kar vas je zares premaknilo na pot do današnjega uspeha?

V osnovni in srednji šoli me iskreno nič ni kaj zares premaknilo. Nekako v šolskem okolju nisem našel aktivnosti ali izkušnje, ki bi me pritegnila, kar je glede na dejstvo, da danes opravljam funkcijo poslovnega direktorja višje strokovne šole, svojevrstni paradoks. Dosti raje sem skoraj ves prosti čas preživljal v delu, pravzaprav učenju skozi delo - načinu poučevanja, ki ga danes ponujamo na Academii. Zmeraj pa je zanimal svet in le to me je nekako premaknilo, da sem dosegel zadosten uspeh za študij v tujini. Največji premik "v glavi" pa se mi je zgodil pred 10 leti, ko sem na univerzi v Aucklandu na Novi Zelandiji obiskal predavanje uspešnega kiwi podjetnika Dereka Handleyja, ki mi je takrat na vprašanje o super in enostavnem življenjskem slogu na Novi Zelandiji odgovoril: "Žan, danes imaš na voljo verjetno še vsaj 20 tisoč dni, preden boš umrl in jih lahko enostavno preživljaš tukaj na plažah. Čeprav se ti to verjetno zdi veliko, so me izkušnje izučile, da za vsak konkreten projekt v življenju potrebuješ vsaj od 5 do 10 let. To pomeni, da imaš v bistvu na voljo časa le še za največ 10 konkretnih stvari. Upam, da boš podjetno izbral takšne, ki bodo naslednjim generacijam in ljudem okoli tebe pustile pečat."

Podpornika projekta sta Barcaffè in Zavarovalnica Triglav, več o projektu pa si lahko preberite TUKAJ.