To je Slovenec, ki je izdelal kolesarske čevlje za Tadeja Pogačarja

Generacija 2022 projekta Metropolitanovih 33 pod 33 je razdeljena na pet kategorij: šport, znanost, kultura, poslovni svet in zagonska podjetja. Celotni nabor je na voljo na posebni strani Metropolitanovih 33 pod 33.

Spoznajte Jureta Berka, direktorja podjetja Berk-Vehovar Composites LLC:

Jure Berk je inovator, podjetnik in ustanovitelj podjetja Berk Composites, katere glavna dejavnost je butična izdelava ultralahkih kolesarskih sedežev iz karbonskih vlaken. Jure se lahko pohvali z že več odmevnimi projekti, njegov najbolj impresivni pa je zagotovo izdelava najlažjega kolesa na svetu, težkega 3.986 gramov, kar je slabe tri kilograme manj od koles, ki jih uporabljajo profesionalni cestni kolesarji. 29-letni Domžalčan je leta 2011 tudi nastopil na Dirki po Sloveniji.  

Vstopiti na trg z novim produktom predstavlja zahteven podvig – kaj so bili največji izzivi in kako ste jih premagali?

Vstop na trg je zadnji korak in vsi koraki do tja so izziv zase. Če izhajam iz lastne izkušnje, je najprej potrebno imeti točen cilj. Vedeti moraš, kaj bi rad izdelal, katere surovine bi uporabil, kakšni so sploh tehnološki procesi in stroški. Tu ni prostora za besedo "približno" ali pa izgovarjanje na kakšnega zunanjega izvajalca. Navodila morajo biti jasna. Kar želim povedati, je, da če sodeluješ z oblikovalcem, nikakor ni navodilo zanj "naredi tako, da bo lepo". Izhajaš iz svoje zamisli, definirati moraš radije, milimetre, narediti model v fizični obliki ali pa skonstruirati vsaj ključne točke. Šele po neki osnovi ali že izdelanem prototipu se lahko premakneš naprej. Če si večje podjetje, si seveda porazdeliš posamezne naloge, tako da se z vsako nalogo ukvarja strokovnjak na svojem področju. Če pa si majhen, pa moraš poznati vse korake in predvsem prepoznati, kdo lahko dobro opravi posamezno nalogo. Največji izziv je tako zagotovo pridobitev ustreznih certifikatov, ki dokazujejo, da je izdelek primeren za uporabo. Navsezadnje je potrebno izdelek tudi prodati, in tako smo že pri marketingu. Danes dober izdelek žal ni dovolj, za sam obstanek je nujna sama trgovska veriga, oglaševanje in v mojih očeh najpomembnejše - zadovoljna stranka. Rast smo imeli počasno, a organsko. Nismo preskakovali stopnic.

Kaj je bil najboljši nasvet, ki ste ga prejeli v procesu razvoja podjetja?

Če se v pol ure na določenem sestanku ne pride do rešitve, je sestanek nekonstruktiven. Takrat moraš poiskati novo rešitev.   

Pohvalite se lahko z več odmevnimi inovativnimi projekti. Se v mislih poigravate še s kakšno idejo, ki jo želite uresničiti v prihodnosti?

Vsekakor je še veliko idej, ki bi jih rad realiziral. Zdi se mi pomembno, da ideje raje ne deliš, dokler ne izkusiš vsaj korak ali dva v smeri proti realizaciji. Ideja je v mojih očeh namreč neke vrste idealiziranje, in hitro lahko stopiš na realna tla, če se namesto razglabljanja lotiš prototipa. Lahko je samo skica na papirju ali pa preprost model.  

Se, glede na to, da ste tudi predan športnik, v vašo poslovno pot prepletajo nauki iz športa?

Vsekakor te šport nauči ogromno. Najbolj bistveno se mi zdi, da se naučiš razpolagati s časom. Kolesarstvo je predstavljalo večji del mojega življenja vse do študijskih let, in šele ko sem prenehal s tekmovalnim kolesarstvom, sem videl, kako dolg je dan. Vedno mi je smešno, ko se nekdo zgraža nad tem, da je nekdo 3, 4 ure dnevno na kolesu, medtem ko preostanek dneva preživi doma pred ekranom, prepričan, da nima tega privilegija v življenju, da bi si lahko privoščil ukvarjanje z nečim, kar ti vzame nekaj ur časa.   

Katera pot, ki ste jo prevozili s kolesom, vam je ostala v najlepšem spominu?

Najlepše spomine imam iz kolesarjenja po Gorenjski s svojimi prijatelji iz kolesarske ekipe, kjer sem tekmoval. Ena lepših je krog čez Soriško planino.  

Kaj je bilo tisto, kar vas je zares premaknilo na pot do današnjega uspeha?

Imam srečo, da prihajam iz družine, v kateri nikoli nisem imel skrbi. Nihče me nikoli ni ustavljal ali izražal dvome, zaupali so mi in vedno sem se trudil ostajati z nogami na tleh. Menim, da se ne zavedamo svobode, ki jo imamo kot najstniki. Takrat je najlažje začeti, če seveda izhajaš iz družine, kjer imaš streho nad glavo in nimaš eksistenčnih skrbi. Imel sem veliko srečo, da sem bil Zoisov štipendist in tako nekaj zaslužil s športom, kar sem nato vlagal v raziskovanje svojih takratnih hobijev, ki so se po spletu okoliščin spremenili v poslovno pot.

Podpornika projekta sta Barcaffè in Zavarovalnica Triglav, več o projektu pa si lahko preberite TUKAJ.