Kontroverzna statistika: vitkost in lepota ženskam pogosto prineseta tudi višjo plačo

Leta 1972 je Karen Dion vodila raziskavo, ki je proučevala, kako fizična privlačnost vpliva na dojemanje osebnosti. Študentje so neznanim osebam na fotografijah, ki so bile razvrščene glede na privlačnost, pripisovali različne lastnosti, od inteligentnosti, sposobnosti, zanesljivosti, družabnosti, pa tudi verjetnost za srečo in uspeh v življenju.

In rezultati? Privlačnejši ljudje na fotografijah so si prislužili bolj pozitivne lastnosti, ne glede na spol. Od takrat se socialna psihologija veliko ukvarja s tem, kako lepo v številnih okoliščinah avtomatsko pomeni "dobro" –  in kariera ni pri tem nobena izjema.

Kot je nedavno za Delo povedala dr. Metka Kuhar, socialna psihologinja in profesorica na Fakulteti za družbene vede, je študija Hamermesha in Biddla iz leta 1994 pokazala, da privlačnejši posamezniki v povprečju zaslužijo več, pri čemer so ženske tiste, pri katerih lepota izraziteje vpliva na plačo.

Poleg tega je iz raziskave Does body weight affect wages? Evidence from Europe razvidno tudi, da so vitkejše ženske v povprečju zaslužile več kot ženske z višjim indeksom telesne mase, kar pomeni, da žensk na delovnem mestu ne zaznamuje le to, kako "lepe" so po trenutnih družbenih standardih, temveč tudi, koliko tehtajo.

"V patriarhatu so ženske pogosto vrednotene bolj na podlagi fizičnega videza kot na podlagi njihovih sposobnosti, talentov ali dosežkov. Medtem ko so moške vedno vrednotili bolj glede na njihove sposobnosti, uspeh in moč. Obstoj in vztrajanje teh standardov in pričakovanj sta neposredna posledica dolgotrajnih patriarhalnih družbenih struktur. Sodobna družba, ki še vedno črpa iz teh patriarhalnih norm, ženske pogosto 'kaznuje' za odstopanje od idealiziranih lepotnih standardov," je prepričana Metka Kuhar.

"Ženska energija"

Ženske, ki so danes še vedno močno objektivirane in seksualizirane, tako tudi zaradi karierne uspešnosti poskušajo ostati čim bolj vitke, piše Delo. Poleg skrbi za družino in otroke, kar je še vedno predvsem njihova domena, morajo skrbeti za svoj videz s prehrano, gibanjem, kozmetiko, tudi lepotnimi standardi, da bi dosegle "nedosegljive standarde". Tako se v njih povečuje občutek nezadovoljstva, ki ga med drugim poskuša rešiti kozmetična industrija.

"Vendar pa, ironično, s takšno vrsto skrbi zase v resnici pomagajo vzdrževati najbolj trdovratne spolne stereotipe in spolne vloge, tudi na delovnem mestu, in tako v resnici utrjujejo patriarhat," je za Delo povedala Ana Pavlič, programska direktorica Inštituta za preučevanje enakosti spolov (IPES). Omenila je tudi, da se pri zaposlovanju žensk na določenih delovnih mestih pogosto govori o "ženski energiji", kar je ravno tako oblika diskriminacije. "Pod to žensko energijo lahko razumemo vse najbolj zastarele umetno pripisane atribute ženskosti, ki stojijo nasproti ideji moškosti: lepoto, umirjenost, čustvenost, nekonfliktnost, neproblematičnost, pasivnost in podredljivost. In če ob sledenju tem 'idealom' ženske prejmejo višje plačilo, tu ne gre za prikaz dobre prakse, ampak za zmago patriarhata," je dejala.

Pod pritiskom tudi moški

Tudi moški se ukvarjajo s telesno podobo in želijo ustrezati določenim družbenim standardom, vendar pa je ta pritisk v povprečju precej manjši od tega, ki ga doživljajo ženske. Bolj so ocene in pričakovanja v zvezi z njimi usmerjeni v druge vidike, na primer dohodek, kariera, dosežki, sposobnosti in družbeni status.

Poleg tega so na družbenih omrežjih lahko podvrženi idealom "pravega moškega", ki se potrjujejo skozi trdno in mišičasto telo, zanikanje občutij šibkosti, nenehno potrjevanje moškosti tudi skozi tekmovanje, uspeh in upravičevanje potencialno škodljivih oblik vedenj in nasilja. "Vse to so elementi škodljive moškosti, ki imajo negativne posledice ne zgolj za moške, ampak tudi za družbo kot celoto," zaključuje Ana Pavlič.

Novo na Metroplay: "To je kot droga" - Livija Pandur | N1 podkast s Suzano Lovec