Čudodelčeva čustva, spomini in nepozabni trenutki: kako je Matjaž Kek Slovencem vrnil vero v nogomet

Se še spomnite, kaj ste počeli 10. oktobra 2009? No, verjetno ne. Če se vam, seveda, v življenju ni zgodilo nekaj nepozabnega. Če se vam, recimo, ni rodil otrok … Borut Pahor bržčas nikdar ne bo pozabil 10. oktobra 2009. Navsezadnje je tedaj dal obljubo, ki je – brez kančka pretiravanja – odmevala po vsem svetu.

Ko je slovenska nogometna reprezentanca tedaj v Bratislavi premagala Slovaško in naredila ključen korak proti uvrstitvi na svetovno prvenstvo 2010 v Južni Afriki, je Borut Pahor – takrat je bil še predsednik vlade – vkorakal v gostujočo slačilnico in v navalu veselja po zares pomembni zmagi izstrelil kot iz topa: "Če se boste uvrstili na svetovno prvenstvo, bom vsakemu izmed vas zloščil kopačke!"

Marsikdo je bil tedaj prepričan, da si Borut Pahor zgolj nabira politične točke, toda slab mesec dni pozneje je nekdanji dvakratni predsednik republike uresničil svojo obljubo. Nogometni reprezentanti so v Ljudskem vrtu na kolena spravili mogočno Rusijo, potrdili vozovnico za jug Afrike in domov odšli s sijočimi čevlji. Za to je poskrbel Borut Pahor, ki mu ni bilo nerodno prijeti za krtačo.

"No, zloščil sem jih bolj na hitro, ni bilo dovolj časa," je hudomušno pripomnil, ko se je vrnil iz garderobe, v kateri so evforični mladeniči poskakovali, poplesovali in kričali, kot da bi jim uspelo nekaj nepozabnega. Pa saj jim je! Postali so nesmrtni, Pahorjeva gesta pa se je v zgodovino vpisala kot ena najbolj posrečenih in simpatičnih.

Sijajen strokovnjak, čudovita osebnost

Ko je Borut Pahor v tistem hladnem novembrskem večeru leta 2009 v Mariboru prijel za krtačo, je vse skupaj z "varne razdalje" opazoval tudi Matjaž Kek. Trener. Strokovnjak. Genij. Čudodelnik. Velikan slovenskega športa. Ker je šel najprej v Južno Afriko, zdaj pa bo "zavil" še do Nemčije. A še preden se je poslovil od leta, v katerem je Slovencem spet omogočil živeti nogometne sanje, je Matjaž Kek obiskal prav Boruta Pahorja. Ne zato, da bi mu ta zloščil obutev …

Selektor in nekdanji predsednik sta v živo kramljala v Mastercard vasici na Novem trgu v Ljubljani, kjer je zbrani druščini Borut Pahor svojega tokratnega gosta napovedal z naslednjimi besedami: "Moj tokratni gost je selektor slovenske nogometne reprezentance, ki jo je dvakrat popeljal na največja tekmovanja. Selektor Matjaž Kek ni zanimiv zgolj zato, ker je sijajen nogometni strokovnjak, ampak tudi zato, ker je čudovita osebnost. Želim si, da bi ga tako spoznali tudi najini poslušalci in poslušalke."

Izjemni Mariborčan, ki je kot nogometaš slovel tudi po silovitem udarcu s topovsko močjo, je v tokratni epizodi Mastercard® podkasta navdiha Borutu Pahorju med drugim razlagal tudi  o svojih čustvih, to pa počel na način, zaradi katerega ga poznajo vsi, ki podrobneje spremljajo nogomet. Kek je pač izjemno močan, a hkrati na trenutke nekoliko pravljičen retorik, ki med iskanjem bistva s svojimi besedami vijuga sem ter tja in poslušalce vsakič znova odpelje na nepozabno popotovanje.

Tudi Borut Pahor, ki je nedolgo tega izdal svoj knjižni prvenec z naslovom Zmaga je začetek, se je tokratnemu gostu pustil popeljati skozi čudoviti svet nogometa, ki ga nekdanji predsednik že od nekdaj obožuje in z zanimanjem spremlja ter sem in tja tudi igra.

Menjavali so ga 500-krat dnevno

Glede na to, da je spomin na zmago nad Kazahstanom in uvrstitev na Euro 2024 še svež, brez govora o čustvih, ki jih je selektor čutil ob zadnjem sodnikovem žvižgu v razprodanih Stožicah, ki so bile priča prvi slovenski uvrstitvi na veliko tekmovanje po več kot desetletju, ni šlo.

"Šport je stvar čustev - takšnih ali drugačnih. Ko izgubiš, so prisotna čustva, ko zmagaš, prav tako. Ko prideš do enega cilja, ko uresničiš nekaj, kar si ne bom rekel sanjal, saj to ni bila pravljica, to je potem ... Veselje. Eno samo veselje. Na tiskovni konferenci sem prvič, ali drugič v karieri povedal tisto, kar mi je res ležalo na duši. Prvič je bilo to tako na Reki, ko sem se zaletel, pa so me potem stalno lovili: 'Saj ni tako hladen, kot deluje včasih'. Tukaj pa ... Meni je bilo super, ko sem videl fante. Ko sem videl čustva. Jana, Benija ... Ko sem videl končno polne Stožice; ampak polne tako, da so dihale z ekipo. Kar 'fajn' se mi je dogajalo, vedno pa je bil vmes moment, ko hočeš biti malo sam. Na žalost so me tisti s kamerami dobili (smeh). Res sem užival. Neskončno sem bil tudi vesel. Kvalifikacije so se začele z žrebom, naenkrat pa je v javnosti prevladalo mnenje, da če ne zdaj in v tej skupini, potem bomo pa res še dolgo čakali. Če mu ne bo uspelo, ga bo treba pa res nagnati! Saj so me ves čas, 500-krat dnevno, menjavali. Ampak to je folklora," je Kek že ob prvem Pahorjevem vprašanju dokazal in potrdil, da rad govori, da rad govori veliko in da misli velikokrat niza na način, ko se je treba vanje res poglobiti, da bi jih povsem razumel.

Borut Pahor je v nadaljevanju pogovora čas zavrtel tudi precej v preteklost, nazaj v tisto leto, ko je dal odmevno obljubo in malce pozneje poprijel za nogometne čevlje. Nekdanjega predsednika Slovenije je med drugim zanimalo, ali je pri nogometnem uspehu tako kot v življenju – da je tisto, kar se zgodi prvič, najslajše. So čustva ob drugi uvrstitvi na veliko tekmovanje sploh lahko takšna, kot so bila ob prvem takšnem uspehu?

Mrzlo je bilo kot hudič

"Takrat sem bil veliko bolj miren, saj od nas nihče ni ničesar zahteval. Nihče ni pričakoval, da bomo zaigrali na svetovnem prvenstvu - Rusija je Rusija. Oni so takrat že tiskali drese za svetovno prvenstvo v Južni Afriki! Mi smo slučajno prileteli tja, že v Moskvi bi morali dobiti porcijo, a nas je Samir Handanović rešil. Ko smo pa nato v Moskvi dali gol - mrzlo je bilo kot hudič -, pa so se karte drugače razdelile. Še vedno so bili oni favoriti, mi pa smo imeli neko energijo," je spomine iz vse bolj oddaljene preteklosti obujal Mariborčan in si pred oči narisal trenutke, ko se je njegova tedanja ekipa odpravila na pot proti stadionu v štajerski prestolnici. Tistemu stadionu, ob katerem je Kek odraščal in nato prav tam postal nesmrten.

"Peljali smo se iz Kidričevega, kjer smo imeli bazo, v Ljudski vrt. To je bila pravzaprav ena sama emocija. Taka pozitiva, da je bilo to nekaj neverjetnega. Zdaj je bilo malo drugače, ko smo se peljali z Brda pri Kranju. Je bila tišina. Glasba je bila zelo tiho. Takrat iz Kidričevega pa  ... Takrat je ropotalo. Igralci so tolkli po steklu! Sem se bal, da bodo razbili avtobus že pred tekmo!" se je nasmehnil Matjaž Kek, nakar ga je z imenitno anekdoto s povratne tekme z Rusijo, ki jo je z golom odločil Zlatko Dedić, dopolnil kar Borut Pahor.

"Ko si omenil, da so imeli Rusi takrat že natiskane drese ... Spomnim se, kako me je po tekmi, dobili so jo Rusi z 2:1, Vladimir Putin povabil, da mi pokaže drese. Roman Abramovič ga je poskušal ustaviti. 'Gospod predsednik, res se ne želim mešati v državniške posle, ampak se mi zdi to malo nespametno.' Putin mu je odvrnil: 'Zakaj, saj smo zmagali?'. Abramovič se je trudil pojasniti, da je še povratna tekma in da teh dresov ne bi kazal. Vseeno me je Putin odpeljal tja in mi pokazal drese. Mi pa smo šli na koncu v Južno Afriko!" je z nasmeškom na obrazu pojasnil Borut Pahor, Matjaž Kek pa je "nagajivo" pripomnil: "Ne vem, kaj so s tistimi dresi naredili. Me prav zanima ... Nam jih niso poslali. Mi smo imeli take zelo preproste. Oni so imeli neke zlate črke. Malo so se dvignili ..."

Samo nekaj - da se ne bi sprli

Kako visoko se bo Slovenija dvignila na Euru 2024, bomo seveda šele videli, Borut Pahor in Matjaž Kek sta v tokratni epizodi Mastercard® podkasta navdiha razpredala tudi o pričakovanjih glede poletnega tekmovanja v Nemčiji. Je pa ob tem Matjaž Kek nekaj še posebej poudaril: da bi se končalo drugače, kot se je pred 14 leti v Južni Afriki. Pa ni imel toliko v mislih rezultatskega vidika tekmovanja …

"Katere izkušnje s svetovnega prvenstva ti bodo zdaj, ko smo se uvrstili na evropsko prvenstvo, prišle prav? Mi se vsi spomnimo Južne Afrike, skorajda uspeha in napredovanja. Skoraj. Kakšne nauke imaš za prihodnje leto?" je 62-letnega Keka za rokav pocukal Pahor, selektor pa je izstrelil kot iz topa; sunkovito in silovito, kot je svoj čas znal udariti po žogi: "Samo nekaj je - da se ne bi sprli! To je seveda naša, slovenska zgodba. Tista prva zgodba ..." Tista prva zgodba se je končala prav s prepirom. Vrtelo se je tudi okrog denarja. Nogometaši na eni strani, nekdanji predsednik zveze na drugi strani. Pa je počilo. Kot v sodu smodnika.

Kako se je končala tokratna epizoda Mastercard® podkasta navdiha? Prisluhnite. Prepričani smo, da vam ne bo žal …

Vabljeni na Metroplay, kjer si lahko ogledate vse epizode Mastercard® podkasta navdiha z Borutom Pahorjem. Naš nekdanji predsednik republike se pogovarja z izjemnimi Slovenkami in Slovenci, ki so na svoji poti ustvarili neprecenljive zgodbe, vredne preučevanja. Je nefiltrirano potovanje skozi njihove izkušnje, o odkrivanju njihovega potenciala, preseganju ustaljenih okvirjev in ustvarjanju izpopolnjenega življenja.

Vsebino omogoča Mastercard®.

Prijavite se na naš novičnik, da ne zamudite naslednje epizode podkasta, ki prihaja kmalu.