Ste vedeli, da dotik pomaga? Znanstveniki razkrili presenetljive rezultate odmevne študije

Raziskovalci pravijo, da je občutek dotika koristen za telo in duševno stanje, ne glede na to, ali gre za objem prijatelja ali božanje obtežene odeje. Čut za dotik se kot prvi razvije pri dojenčkih in je ključnega pomena za doživljanje okolja okoli nas ter za sporazumevanje. Številne študije so pokazale, da je dotik dejansko koristen za naše zdravje, vendar je le malo raziskav poskušalo združiti obsežno področje raziskav. Zdaj pa so strokovnjaki to storili in razkrili preprosto sporočilo: dotik pomaga.

Doktorica Helena Hartmann, soavtorica raziskave iz univerzitetne bolnišnice v Essnu, je povedala: "Dotik je zelo pomemben: Več sporazumnih dotikov čez dan lahko pomaga ublažiti duševne in telesne težave ali jih morebiti prepreči." Raziskava, objavljena v reviji Nature Human Behaviour, je zajemala 212 predhodno objavljenih študij in je vključevala statistično analizo 85 študij, v katerih so sodelovali odrasli, in 52 študij, v katerih so sodelovali novorojenčki, poroča The Guardian.

Ekipa je med drugim ugotovila, da je dotik prav tako koristen za duševno kot telesno zdravje, kar velja tako za odrasle kot za novorojenčke, čeprav je imel dotik na nekatera področja večji vpliv kot na druga. "Naše delo kaže, da so intervencije z dotikom najprimernejše za zmanjševanje bolečine, depresije in tesnobe pri odraslih in otrocih ter za povečanje telesne teže pri novorojenčkih," so zapisali raziskovalci.

Analiza je razkrila, da so ljudje pridobili podobne koristi glede telesnega zdravja, če so se jih dotikali drugi ljudje kot tudi predmeti - na primer socialni roboti ali obtežene odeje. Hartmannova je dejala, da je to predstavljalo veliko presenečenje. "To pomeni, da moramo opraviti več raziskav o potencialu obteženih odej ali socialnih robotov za izboljšanje dobrega počutja ljudi, zlasti v razmerah, ki omejujejo stike, kot je bila nedavna pandemija covida-19," je dejala.

Pozitiven vpliv na duševno zdravje je bil večji pri človeškem dotiku kot pri dotiku s predmeti - morda zato, ker je šlo za stik kože s kožo, poroča The Guardian. Ekipa je med drugim ugotovila, da je bil dotik koristen tako za zdrave kot za bolne ljudi, čeprav je bil vpliv na duševno zdravje pri slednjih večji. Vrsta dotika in njegovo trajanje nista bila pomembna, čeprav je bila večja pogostost povezana z večjimi koristmi pri odraslih. Poleg tega je bilo dotikanje glave povezano z večjimi koristmi za zdravje kot dotikanje drugih delov telesa. Ekipa je opozorila, da vedno lahko obstaja dvom, da so nekatere ugotovitve lahko lažno pozitivne, hkrati pa ni jasno, ali bi veljale v različnih kulturah.

Kako bi dotik združili z drugimi načini zdravljenja? 

Doktorica Mariana von Mohr z univerze Royal Holloway v Londonu, ki ni sodelovala pri delu, je dejala, da bi lahko roboti v prihodnosti natančneje posnemali teksturo in toploto človeške kože, če bi lahko zagotovili primerljive koristi za duševno zdravje kot človeški dotik. "Te lastnosti so pomembne, ker naša koža vsebuje specializirane senzorje, znane kot C-dotični aferenti, ki so še posebej dovzetni za nežen, božajoč dotik in temperaturo, podobno človeški koži, kar naj bi prav tako olajšalo uravnavanje čustev," je dejala.

Profesorica Katerina Fotopoulou z University College London je dodala, da je raziskava omogočila pogled s ptičje perspektive na koristi dotičnih posegov za zdravje. Opozorila je, da delo ne more ponuditi bolj specifičnih zaključkov, kot so posebne vrste dotikov, ki so lahko povezani s posebnimi koristmi za zdravje.

Doktorica Susannah Walker z Univerze John Moores v Liverpoolu se je strinjala in opozorila, da je bilo veliko obravnavanih študij majhnih in so vključevale različne vrste dotikov ter različna merila njihovih rezultatov. "To pomeni, da je težko sprejeti trdne sklepe o tem, zakaj so učinkoviti," je dejala. Katerina Fotopoulou je dodala, da bi raziskava lahko spodbudila novo delo na tem področju, vključno s tem, kako bi lahko dotik združili skupaj z drugimi načini zdravljenja.

"Zgodovinska škoda je, da smo v zadnjih nekaj stoletjih dajali prednost govorjenju pred dotikom ali drugimi somatskimi terapijami. Ta pregled nam daje potreben poudarek in zaupanje, da to ravnovesje popravimo z nadaljnjimi skrbnimi študijami o posegih z dotikom," je dodala za konec. 

Novo na Metroplay: "To je kot droga" - Livija Pandur | N1 podkast s Suzano Lovec