Tudi vi delate to USODNO napako pri shranjevanju sadja in zelenjave?

Sadje in zelenjava predstavljata pomemben del naše vsakodnevne prehrane. Vsebujeta namreč veliko vitaminov, mineralov in vlaknin, ki so ključnega pomena tako za prebavo kot imunski sistem ter vsesplošno dobro počutje. Tako ne čudi, da ravno ti dve skupini živil predstavljata pomemben delež naših vsakokratnih nakupov.  

Najbolje se je s svežim sadjem in zelenjavo seveda oskrbeti na domačem vrtu ali bližnji kmetiji. A to je žal mogoče le poleti in jeseni, ko je dovolj toplo in sončno, da darovi zemlje lahko vzklijejo zrastejo in rodijo. Nekatere poljščine lahko takrat shranite sveže in jih ob ustreznih pogojih uživate nekaj mesecev, drugim lahko uporabnost podaljšate tako, da jih posušite, konzervirate ali zamrznete.  

Kaj pa, če želite sveže sadje in zelenjavo?  

Na srečo so trgovske in logistične poti v sodobnem svetu dobro razvite, zato sta sveža sadje in zelenjava dostopna tako rekoč skozi vse leto. Tako lahko tudi pozimi uživamo v okusih paradižnika, bučk, kumar, špinače, zelene solate, jagod, jabolk, breskev, sliv in ostalih darov narave, ki niso le magično barviti, temveč predstavljajo tudi steber uravnotežene prehrane.  

Posledično ne čudi, da imamo radi vedno na zalogi vsaj nekaj vrst svežega sadja in zelenjave. Večina se po nakupih odpravi enkrat na teden (ali še manj), zato takrat običajno nakupi več svežih darov narave in jih shrani na pultu, v hladnilniku ali v temnem in hladnem prostoru. Ker vsega naenkrat pač ni mogoče pojesti.  

Toda, če pri tem ne upoštevate nekaterih osnovnih zakonitosti shranjevanja živil, po nekaj dneh o svežini ni ne duha ne sluha: sadeži in zelenjava postanejo uveli, nagniti, neužitni. V takih primerih pogosto ni druge rešitve, kot da uničene pridelke zavržete, s čimer pa ne delate usluge našemu planetu. Ko namreč hrano zavržete, gredo v nič tudi vsi viri, ki so bili uporabljeni za njeno proizvodnjo: voda, zemljišče, energija, delovna sila in kapital.  

Kako podaljšati svežino sadja in zelenjave?  

Če se osredotočimo na sadje in zelenjavo, je dobro poznati tudi nekaj trikov, kako podaljšati njuno svežino. Prvo pravilo veleva, da teh dveh vrst svežih živil nikoli ne shranjujte skupaj. Zlasti jabolka, hruške, banane, avokado, kivi, breskve, melone, paprika in paradižnik je treba shranjevati ločeno od preostalih sadežev in plodov, saj so znani po tem, da izločajo etilen - plin, ki pospešuje zorenje (in kvarjenje) v svoji neposredni okolici.  

Nekatera živila (npr. jabolka, hruške, banane, avokado, grozdje, melona, lubenica, kivi, limone, breskve, mango, šparglji, brokoli, kumare, jajčevci, solata, čebula, paprika, buča itd.) so občutljiva na etilen, druga, npr. borovnice, češnje, grenivka, pomaranče, ananas, maline, jagode, fižol, česen, krompir pa ne. Krompirju v kleti je denimo celo priporočljivo dodati nekaj jabolk, da zavrete kaljenje.  

Prav tako je dobro vedeti tudi, katere predstavnike sadja in zelenjave je bolje hraniti v hladilniku in kateri nimajo radi prevelikega mraza. Krompirja denimo ni pametno hraniti v hladilniku, saj se lahko ves škrob spremeni v sladkor. Bolje ga je shraniti v suhem, hladnem in temnem prostoru. Tudi paradižnik ni preveč naklonjen nizkim temperaturam, zato ga je bolje hraniti na ohlajeni sobni temperaturi. Enako velja za česen in čebulo.  

Po drugi strani pa kumare denimo obožujejo hladilnik, podobno tudi paprika. Korenčku, pesi in repi za daljšo svežino odrežite vrhove in jih shranite bodisi v zaprti posodi z veliko vlage, bodisi jih zavijte v krpo in postavite v hladilnik. Enako tudi koren zelene, medtem ko je liste zelene in peteršilja najbolje hraniti tako, da so njuna stebla vedno navlažena – torej v skodelici z vodo. Tudi stebla špargljev so kot stebla cvetja: da bi ohranila svežino, morajo biti navlažena in shranjena v pokončnem položaju.  

Jagodam lahko svežimo podaljšate tako, da jih operete v skledi, v kateri ste zmešali vodo in kis v razmerju 3:1, jih osušite in shranite v posodo, obloženo s papirnatimi brisačami. Kis namreč uniči bakterije in spore plesni ter podaljša svežino. Zeleni solati boste podaljšali svežino tako, da jo zavijete v alu folijo in postavite v hladilnik, sveža zelišča pa je pametno zaviti v mokro krpo in plastično vrečko, ko jo pri vrhu zatesnite. 

Zakaj je pomembno, da hrana ne konča v smeteh?  

V EU se vsako leto zavrže skoraj 59 milijonov ton hrane, navajajo na spletnem portalu Naša super hrana. V Sloveniji je glede na zadnje dostopne podatke Statističnega urada RS skupna količina odpadne hrane leta 2022 znašala 150.839 ton, kar pomeni, da je vsak prebivalec/-ka Slovenije zavrgel/-la povprečno 72 kilogramov hrane. To je sicer kilogram manj kot leto prej, a še vedno občutno preveč.  

V okviru Agende za trajnostni razvoj so Združeni narodi kot enega od ciljev do leta 2030 zastavili prepolovitev količine odpadne hrane na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter zmanjšanje izgube hrane vzdolž celotne dobavne verige. Temu cilju so se zavezale tudi države EU, zato je nujno za konkretne premike na tem področju - tako na lokalni kot, kot na evropski ravni.  

Do bolj okolju prijaznih nakupovalnih navad z vodnikom za trajnostno nakupovanje  

Pomena manj zavržene hrane se vse bolj zavedajo tudi podjetja, ki postajajo družbeno odgovorna in trajnostno naravnana. Med trgovci velja izpostaviti SPAR, ki je skupaj z Ekologi brez meja pripravil vodnik za trajnostno nakupovanje, v katerem predstavljajo kopico možnosti, da svoj nakup v trgovinah SPAR in INTERSPAR po vsej Sloveniji opravite bolj odgovorno. Med drugim izpostavljajo pomen rinfuze, nakupovanje brez embalaže, ločevanje in zbiranje odpadkov,  vračilo praznih steklenic, nakupovanje brez plastičnih vrečk ...  

V Sparu se zavedajo, da ima vsak nakup vpliv na okolje in družbo, zato so si v skladu s svojo zavezo Danes za boljši jutri kot enega glavnih ciljev zastavili kupcem omogočiti bolj trajnostno življenje. Pri nakupovanju si denimo lahko pomagate s praktičnim vodnikom za trajnostno nakupovanje, ki ga najdete TUKAJ!  

A vsak posameznik mora začeti pri sebi, v domačem gospodinjstvu in okolici, kjer se giblje in živi. Veliko lahko denimo storite že s tem, da si za kak teden vnaprej pripravite jedilnik in nakupite samo tisto, kar boste v tem času dejansko potrebovali. Novo nakupljena živila v hladilnik in na police vedno postavite v ozadje, da so starejša živila bliže in vidna. Pri svežih živilih, ki jih shranite v hladilniku, lahko v predal dodate kuhinjsko gobico ali nekaj papirnatih brisač, ki bodo vsrkavale odvečno vlago in upočasnjevale plesnenje ter gnitje živil.