Sodeč po rezultatih nedavne študije, bo generacija Z utrpela največ posledic redne uporabe umetne inteligence, ki se najbolj odražajo na naših miselnih sposobnostih.
Umetna inteligenca je hitro postala del našega vsakdanjika – pomaga nam iskati odgovore na različna vprašanja, optimizira uporabo različnih naprav, ChatGPT pa nam pomaga reševati naloge, pisati članke ter seminarske naloge in celo ustvarja bolj spevna elektronska pisma.
Nova študija, ki jo je vodil prof. dr. Michael Gerlich iz švicarske poslovne šole SBS, ugotavlja, da uporaba umetne inteligence kot pomočnika pri vse več opravilih pušča precej resne posledice na naših kognitivnih sposobnostih, na primer pri kritičnem mišljenju.
V študiji je bilo vključenih 666 prostovoljcev iz Velike Britanije, ki so izpolnjevali kvantitativne ankete in intervjuje. Prostovoljci so bili razdeljeni po letih v skupine 17 do 25 let, 26 do 45 let in starejši od 46 let, imeli pa so različno izobrazbo.
Eden od testov v študiji je bila anketa s 23 vprašanji, s katero so merili količino uporabe orodij z umetno inteligenco, koliko miselnega procesa se pri tem preloži na umetno inteligenco in kaj se dogaja z razvojem kritičnega mišljenja. S 50 prostovoljci so ločeno opravili še strukturirane intervjuje.
Po pričakovanjih se mlajši pogosteje zanašajo na umetno inteligenco in zato že odražajo večjo odvisnost od umetne inteligence pri reševanju različnih problemov. Posledično so zato mlajši izrazili nižjo stopnjo kritičnega mišljenja.
Po besedah dr. Gerlicha se v študiji odraža potencialni 'kognitivni davek' redne uporabe umetne inteligence. Da torej z uporabo umetne inteligence postanemo miselno leni, ker nam vse več miselnih procesov opravi umetna inteligenca.
"S to študijo želimo poudariti potrebo po izobraževalnih strategijah, ki spodbujajo kritično angažiranje umetne inteligence v vsakdanjih izzivih," zaključi dr. Michael Gerlich.
Novo na Metroplay: V zaporu sem plesal | Dragan Živadinov