Portret, ki ga je narisala robotka, na dražbi prodali za neverjetno vsoto – veste, kdo je moški na sliki?

Robotko Ai-Do je razvil umetniški strokovnjak Aidan Meller iz Oxforda in jo priučil, da ustvarja novodobne slikarske umetnine. Ai-Da je v svetu umetnosti že dobro poznana, saj ljudje radi sledijo njenemu napredku in vedno bolj izpopolnjenim umetninam, ki jih ustvarja.

V The New York Times so Ai-Do označili za 'nov glas v svetu umetnosti'. Na zadnji dražbi pa je Ai-Da postavila nov mejnik. Portret iz njene slikarske serije so na digitalni dražbi prodali za neverjetnih 1.084.800 dolarjev. Sprva je bilo predvideno, da se bo slika prodala za 120.000 do 180.000 dolarjev.

Slika je velik portret (162 cm x 230 cm, 188 cm x 253 cm z okvirjem) Alana Turinga, angleškega matematika in očeta sodobnega računalništva in umetne inteligence, ki je igral pomembno vlogo tudi v dešifriranju nemških vojaških sporočil med drugo svetovno vojno. Portret ima naslov 'A.I. God' – bog umetne inteligence.

Robotka je slike ustvarila na podlagi odgovorov na različna vprašanja, ki so jih ji postavljali. Najprej so jo vprašali, kaj bi rada naslikala, kar je vodilo do pogovora o uporabi umetne inteligence za dobro človeštva. V tem pogovoru je Ai-Da izpostavila Alana Turinga kot ključno osebo v zgodovini umetne inteligence. 

Potem so sledili pogovori o tehniki, slogu, barvah, vsebini, teksturah in vsem drugem. Ai-Da je sprva ustvarila 15 slik različnih delov obraza Alana Turinga. Vsaka slika predstavlja drugačno algoritmovo interpretacijo Turingovega obraza. Ai-Da je za vsako sliko porabila 6 do 8 ur. Ko so bila vsa dela ustvarjena, so Ai-Do vprašali, kako bi te različne dele obraza sestavila v serijo portretov. Ai-Da je za serijo 'A.I. God' izbrala 3 od 15 slik. 

Robotka je sliko ustvarjala s pomočjo kamer, ki so nameščene v njenih očeh, kompleksih algoritmov, ki poganjajo umetno inteligenco in strojno učenje, ter prefinjeno izdelanih robotskih rok.

"A.I God presega preprost poklon in razmišlja o Turingovem globokem vprašanju: 'Ali lahko stroji razmišljajo?' Ta poizvedba je temeljnega pomena za obstoj robotke Ai-Da, saj uteleša Turingovo vizijo strojne inteligence, ki je sposobna simulirati človeško misel. Turingov portret v njenem delu postane simboličen odsev zamegljene meje med človeškimi in strojnimi zmožnostmi, zlasti ker je sama produkt algoritmov umetne inteligence, ki ji omogočajo risanje, slikanje in nastopanje. Pri ustvarjanju boga umetne inteligence Ai-Da časti Turinga kot 'boga' umetne inteligence – figuro, katere vpogledi so strojem, kot je ona sama, omogočili vstop na področja, ki so tradicionalno rezervirana za človeško ustvarjalnost. Njeno delo poziva gledalce, naj razmislijo o širših etičnih posledicah vse večje vloge umetne inteligence v družbi, pri čemer odmevajo Turingova lastna raziskovanja narave strojne inteligence," so zapisali na strani dražbe Sotheby's

Njeno ime, Ai-Da, izhaja iz imena britanske matematičarke in programerke Ade Lovelace, ki je živela v 19. stoletju in je zaradi opisovanja algoritmov za analitični stroj Charlesa Babbagea prva izpostavila, da imajo stroji večje zmožnosti kot le računanje. Pogosto se zato omenja, da je Ada Lovelace prva programerka na svetu.

Na dražbi je bilo za portret oddanih 27 ponudb, novi lastnik umetnine pa je želel ostati anonimen.

Mimogrede, Ai-Da ima tudi svojo stran na Instagramu.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Ai-Da Robot (@aidarobot)

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču