Bi morali prenosni računalnik na koncu dneva vedno ugasniti (in ne le zapreti)?

Ko govorimo o dejanskem izklapljanju računalnika, govorimo seveda o ročni izbiri funkcije 'Zaustavitev' ali 'Shut down' v glavnem meniju operacijskega sistema Windows oziroma v izbirni vrstici operacijskega sistema macOS. A ker proces popolne zaustavitve delovanja računalnika traja malce dlje in ker so sekunde dragocene, najraje prenosni računalnik le zapremo ('poklopimo,' kot temu radi rečemo), pri stacionarnem računalniku pa morda le ugasnemo monitor. 

Kaj pa je dejansko prav oziroma najboljše za napravo? Bi morali računalnike vsaj na koncu dneva povsem zaustaviti? Bi s tem privarčevali energijo in denar? Bi podaljšali življenjsko dobo računalnika? Preverili smo, kaj pravijo IT-strokovnjaki.

Speči računalnik je varčen

Ko računalnik le prestavimo v spanje (t. i. Sleep mode), to v osnovi pomeni, da računalnik preneha aktivno delovati, še vedno pa pošilja energijo v spomin (RAM). Računalnik v spominu shranjuje različne podatke iz časa delovanja, recimo vse odprte aplikacije, dokumente in zavihke v spletnem brskalniku. Zdi se veliko, a v resnici spalni način ne porabi veliko energije. 

Če recimo prenosni računalnik le zaprete in ga potem ne priklopite na napajanje, bo v 15 urah izgubil morda 1 do 2 odstotka baterije. Kako se bo odzvala baterija, je seveda odvisno od starosti prenosnika, a tudi že malce upehana baterija - če prenosnik ni drugače defekten ali pretirano dotrajan - ne bo izgubila veliko soka, ko bo prenosnik v spalnem načinu.

Spanje namesto ugašanja je tudi precej bolj priročno in verjetno najbolj ključen razlog, zakaj tako redko ugašamo prenosnike. Ko želimo začeti delati, se računalnik takoj vklopi in povrne v točno takšno stanje, kot je bil, ko smo zaključili delo.

Kdaj je računalnik bolje povsem izklopiti?

Vsekakor ni treba, da računalnik povsem ugašamo vsak dan, je pa priporočeno, da se vseeno popolnoma zaustavi in ponovno zažene vsaj enkrat tedensko. Popolna zaustavitev delovanja namreč sproži določene procese, ki se sicer v fazi spanja ne morejo zagnati in zato ostajajo 'v čakanju'. 

Občasna popolna zaustavitev sistema tako pomaga pri boljšem delovanju računalnika, saj se pri zaustavitvi počisti spomin, procesi, ki delujejo v ozadju, pa se zaženejo na novo. Obenem pri popolni zaustavitvi in ponovnem zagonu računalnik zažene določene diagnostične teste, ki pregledajo, ali vse teče, kot mora. 

Popolna zaustavitev tudi nekoliko zmanjša obrabo računalniških komponent, ki, kadar računalnik ni povsem ugasnjen, generirajo toploto, kar sčasoma načenja določene dele. Popolna zaustavitev omogoči, da se vsi notranji deli računalnika povsem ohladijo. 

Predvsem pa občasna zaustavitev sistema omogoči, da se naložijo največje (in pogosto najpomembnejše) posodobitve, ki zahtevajo, da se sistem povsem zaustavi in ponovno zažene, preden se lahko primerno namestijo. 

Novo na Metroplay: "Če bi ljudje vedeli, kakšno je to mučenje, koliko je solz in trpljenja …" | Sara Isaković