5 presenetljivih učinkov družbenih omrežij na naše vedenje (vplivajo celo na lakoto!)

Izboljšajo spomin

Začnimo s pozitivno novico. Različne študije so našle povezavo med uporabo družbenih omrežij in gostoto sive možganovine (t. i. sive snovi, ki ji pogovorno radi rečemo kar sive celice), osrednjega dela hrbtenjače, kjer se tvorijo socialna razumevanja (recimo prepoznavanje obrazov) in spomini. 

Znanstveniki so dognali, da imajo ljudje, ki imajo večjo skupnost ljudi na družbenih omrežjih tudi večjo gostoto sive snovi. Zakaj? Nihče ne ve – vedo le to, da so ti ljudje zato imeli boljši spomin in so si tudi lažje zapomnili nove informacije. 

Poslabšajo spodobnost večopravilnosti

Ko urno skačete med všečki na Facebooku, objavami na Instagramu, prepiri na X-u in širjenjem poslovne mreže na LinkedInu, se vam lahko zazdi, da ste pravi mojstri večopravilnosti. A podatki kažejo, da takšno početje v resnici škodi pozornosti in osredotočanju, kar posledično poslabša sposobnost večopravilnosti. 

Kot so povedali v tej študiji, so rezultati pokazali, da so redni uporabniki več družbenih omrežij bolj dovzetni za nepomembne dražljaje iz okolice kot tudi za nenadne prebliske v možganih. Družbena omrežja namreč možgane naučijo, da je vsak dražljaj pomemben, kar posledično uničuje spodobnost smiselnega sortiranja med pomembnimi in nepomembnimi stvarmi v realnem življenju.

Poslabša zmožnost neodvisnega razmišljanja

Pred časom so računalniški inženirji podjetja HP Labs naredili zanimiv preizkus, v katerem so anketirance prosili, da izberejo kavč za dnevno sobo. Na voljo so jim dali dva kavča, ko je anketiranec izbral, pa so mu pokazali všečke z družbenih omrežij, ki so bili vedno prirejeni tako, da je več všečkov imel neizbran kavč. Ko so videli všečke, se je kar 86 % anketirancev premislilo in izbralo kavč z več všečki. 

Ljudje, ki pogosto uporabljajo družbena omrežja, so bolj dovzetni za odločanje glede na večinsko mnenje, imajo šibkejšo kritično distanco in se počutijo neprijetno, če morajo sprejeti kakšno odločitev 'na slepo' oziroma po lastni presoji.

Spremenijo tek

Ogromen delež vsebin na družbenih omrežjih predstavljajo fotografije hrane. Te fotografije potem v možganih aktivirajo center za nagrajevanje in spodbudijo uporabnika, da začne razmišljati o hrani. To lahko vodi do sprožanja občutka lakote takrat, ko v resnici sploh nismo lačni.

Slabšajo sposobnosti pogovarjanja

Na univerzi Oxford so na okrogli mizi o vplivu družbenih omrežij na odnose, izpostavili tudi razlike med digitalno in resnično konverzacijo. Med drugim so povedali, da so pogovori v resničnem življenju 'precej bolj nevarni', saj največkrat ne dovoljujejo časa za razmislek. Zato zahtevajo prakso in izkušnje, te pa se zdaj, ko ogromno pogovorov poteka digitalno, izgubljajo. On tem so izpostavili zanimivo vprašanje, če se bodo zato v prihodnosti zmedeni, nenadzorovani in nepredvidljivi pogovori v resničnem času povsem nadomestili s prečiščenimi in enostavnejšimi pogovori preko zaslonov.  

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču