Zapori prihodnosti bodo morda v ječo poslali - naše misli? Koncept, ki poraja nemalo vprašanj

Imenuje se Cognify in najlažje ga je opisati kot 'virtualni zapor', Hashem Al-Ghaili, molekularni biolog iz Jemna, pa ga je pred kratkim predstavil v intervjuju za publikacijo Wired. Koncept je, kot ga opiše sam, nevrološki zaporni sistem, ki pa ne bi deloval zgolj kot zapor, ampak tudi kot resocializacijski sistem s povsem novim pristopom. 

20-letna zaporna kazen prestana v nekaj minutah

V teoriji bi virtualni zapor Cognify deloval nekako takole – namesto da bi bili zaporniki več let zaprti v tradicionalnih zaporih, bi bili v novem sistemu izpostavljeni umetno ustvarjenim spominom znotraj virtualnega okolja. Sistem bi ustvaril za vsakega zapornika specifične vsebine, ki bi jih generirala umetna inteligenca, te bi bile potem pretvorjene v vizualne informacije in nato vstavljene tako v zapornikove misli kot tudi v dele njihovega DNA- in RNA-zapisa, povezanega z ustvarjanjem spominov, da bi se vzpostavil dolgoročni spominski vzorec.

Povedano nekoliko poenostavljeno, bi zapornika po obsodbi zaprli v komoro, kjer bi mu namestili ustrezno tehnologijo za prehod v virtualni svet. Virtualni zapor bi nato simuliral celotno zaporniško obdobje v nekaj minutah in primerno spremenil zapornikove kratkoročne in dolgoročne spomine, da bi ustrezali tej izkušnji.

Vsebine, ki bi tvorile te spomine, bi bile prilagojene vsakemu specifičnemu zaporniku, glede na težo storjenih kriminalnih dejanj, dolžino obsodbe in ustrezne resocializacijske potrebe. Ob tem bi zaporniku vstavili tudi miselne izkušnje obžalovanja in občutke vseh, ki jih je njegovo kriminalno dejanje prizadelo, kar bi lahko vodilo do spreobrnitve.

Za podrobnejšo razlago si lahko v naslednjem YouTube posnetku pogledate, kako je ta zaporniški sistem zamišljen v celoti:

Takšna tehnologija trenutno sicer še ne obstaja in Cognify je zgolj predlog, ki pa ga je Al-Ghaili že uspešno testiral na živalih in zato trdi, da bi se lahko enostavno prevedel tudi na ljudi. Študija, ki je bila pred nekaj meseci objavljena v znanstveni publikaciji Nature, potrjuje, da so s testi na miših odkrili, da se spomini lahko tvorijo s popravljanjem poškodovanih sekvenc DNA.

Sistem bi lahko bil delujoč že v naslednjih 10 letih

Ob tem se seveda porajajo etični pomisleki in učinki, ki bi jih bilo treba še preučiti, če takšen sistem dejansko postane resničnost. Al-Ghaili pravi, da bi Cognify lahko postal realnost že v naslednjem desetletju, če bi jim uspelo v tem času rešiti morebitne etične omejitve, ki zavirajo testiranje tovrstne tehnologije. 

Novo na Metroplay: "Če bi ljudje vedeli, kakšno je to mučenje, koliko je solz in trpljenja …" | Sara Isaković