Številke, na katere ne moremo (in ne smemo!) biti ponosni

Hrana ni samo vir energije, ki jo naše telo potrebuje za življenje. Ob njej se družimo, zabavamo, praznujemo, včasih pa tudi prebolevamo bolečino. Predstavlja torej pomembno socialno komponento našega življenja in nas ohranja povezane. Prav zato je težko verjeti, da v povprečju več kot tretjina te hrane konča v smeteh.  

Zaskrbljujoče statistike  

Glede na podatke Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je bilo lani vsakemu prebivalcu Slovenije za prehrano na voljo v povprečju 132 kg sadja, 112 kg žit, 101 kg zelenjave, 87 kg mesa, 74 kg krompirja, 11 kg jajc, 6 kg riža in 1 kg medu. Žal pa s temi razpoložljivimi viri prehrane nismo ravnali najbolj racionalno, saj smo zavrgli ogromnih 164.803 ton hrane, kar je 9 odstotkov več kot leto prej. To pomeni, da je vsak prebivalec Slovenije v letu 2023 zavrgel povprečno kar 78 kg hrane.  

Čeprav gre večino porasta količine odpadne hrane pripisati dejavnostim proizvodnje hrane, ki se je v primerjavi z letom prej kar podvojila, pa je največ odpadne hrane (kar 44 odstotkov) tudi lani nastalo v domačih gospodinjstvih. V gostinstvu in strežbi hrane se je zavrglo 34 odstotkov vse odpadne hrane, v proizvodnji hrane 13 odstotkov, najmanj (9 odstotkov) pa so je zavrgli v dejavnosti trgovine z živili.  

Hrana na dobri poti  

Delež užitnega dela v odpadni hrani se je po oceni SURS-a znižal za 3 odstotne točke in je znašal 37 odstotkov, kar pa je še vedno mnogo preveč. Zavržena hrana namreč močno vpliva na okolje, saj se ob njenem razpadanju sprošča metan, toplogredni plin, kar dodatno pospešuje podnebne spremembe. Poleg tega vsako leto zapravimo milijarde litrov vode in obdelovalnih površin za pridelavo hrane, ki nikoli ne pride na naše krožnike.   

Prav tako je pri zavrženi hrani pomembno tudi vprašanje socialne pravičnosti – vsa ta hrana bi namreč lahko nasitila tiste, ki jo najbolj potrebujejo. A za to se moramo potruditi vsi: tako posamezniki v domačih gospodinjstvih, kot gostinci, proizvodne dejavnosti in trgovci. Da bi s hrano ravnali skrbneje, pri HOFERju v okviru trajnostne iniciative Danes za jutri denimo že več let izvajajo projekt Hrana na dobri poti, v sklopu katerega si prizadevajo za manj zavržene hrane v njihovih trgovinah.  

Primeri dobre prakse, ki so nam lahko vsem za zgled  

Tako v trgovinah HOFER denimo količino naročene hrane prilagajajo dnevnim potrebam, z dovršenim skladiščenjem in hitro logistiko pa ohranjajo svežino živil. Izdelkom pred potekom roka uporabnosti znižajo ceno, da bi jih v čim večji meri odprodali.  

Tudi tisto, kar po zaprtju trgovin vseeno ostane, ne gre v nič. Leta 2017 se je HOFER namreč priključili projektu Donirana hrana, ki ga je leta 2013 pričela izvajati Zveza Lions klubov, distrikt 129. Od tedaj presežke iz vseh svojih 93 trgovin HOFER po Sloveniji v okviru iniciative Danes za jutri (ki letos praznuje 10 let) in lastnega projekta Hrana na dobri poti redno donira socialnim organizacijam, ki hrano razdelijo pomoči potrebnim.  

Seznam izdelkov za donacije pri HOFERju se neprestano daljša: od leta 2023 poleg sadja in zelenjave, kruha in pekovskih izdelkov ter izdelkov suhega sortimenta donira tudi hlajene in zamrznjene izdelke ter jajca in tako socialno ogroženim ter ranljivim skupinam v povprečju donira kar 100 ton hrane mesečno.  

K zmanjšanju količine zavržene hrane lahko pomembno pripomore vsak izmed nas  

Ob tem HOFER s številnimi aktivnostmi k odgovornemu ravnanju s hrano spodbuja tudi svoje kupce. Z recepti in nasveti Neje Gril, ki jo na Instagramu lahko spremljate na profilu @everyday_breakfast_club, denimo svetuje, kako v domačem gospodinjstvu poskrbeti za manj odpadne hrane.

Življenje brez odpadne hrane namreč ni tako zapleteno, kot se morda zdi. Že z majhnimi spremembami v načinu nakupovanja, kuhanja in načrtovanja obrokov lahko namreč vsak med nami pomembno pripomore k zmanjševanju količine zavržene hrane.   

V trgovino se denimo nikoli ne bi smeli odpraviti lačni, saj takrat nakupujemo z očmi, v veliko pomoč nam je lahko tudi nakupovalni seznam, ki nas vodi skozi nakup in preprečuje, da bi kupili kaj, česar ne potrebujemo. Še pred tem je pametno preveriti zalogo živil, ki jih že imamo doma in sestaviti vsaj okvirni jedilnik za teden ali dva vnaprej. Tako točno vemo, katera in koliko živil bomo potrebovali, zato ne nakupujemo impulzivno.   

Novo nakupljena živila doma v hladilnik in na police postavimo v ozadje, da so starejša živila bliže in vidna. S tem zmanjšamo tveganje, da bi se pokvarila, preden jih lahko uporabimo. Tudi sicer je treba redno preverjati vsebino hladilnika, police in predale in v obroke vključevati živila, ki se bližajo izteku roka uporabe. Gre za malenkosti, ki ne zahtevajo veliko časa, a lahko predstavljajo pomemben korak na poti zmanjšanja odpadne hrane.