Delo od doma postaja vedno pogostejša oblika dela. In čeprav se na prvo žogo tak način dela zdi precej udobna alternativa, v praksi ni vedno tako.
Porast dela od doma je v veliki meri posledica dveh dejavnikov. Digitalizacije delovnih procesov, saj delo na prenosnem računalniku v teoriji lahko opravljamo praktično kjerkoli. In novih oblik zaposlovanja, kot je na primer samostojna podjetniška pot. "Freelancerstvo" oziroma svobodnjaštvo je v porastu tudi med generacijo milenijcev, ki je sicer znana po tem, da prikimava sodobnim oblikam zaposlitev s fleksibilnimi urniki in kreativnimi ventili za izražanje.
Redne in tradicionalne oblike zaposlitev tako pogosto zamenja delo v lastnem zagonskem podjetju ali nudenje storitev za več različnih podjetij, ki pa jih ni nujno treba opravljati na njihovih sedežih. Temveč kar iz udobja lastnega doma, domače ali zunanje pisarne, najljubšega lokala ali nenazadnje kar s kakšnega tropskega otoka z dobro internetno povezavo. Ne šteje torej, kje je bilo delo opravljeno, ampak, kako in do kdaj.
Čeprav o delu od doma zadnja leta poslušamo (ali ga opravljamo) pogosteje kot pred leti, ta še vedno prinaša nekaj starih izzivov. Kako se sproprijeti z njimi?
Upravljanje časa, koncentracija in disciplina
Dobra plat dela od doma je zagotovo odsotnost rigidnega urnika dela. Kar je prav tako tudi njegova slaba plat. Odsotnost rutine lahko hitro privede do težav z upravljanjem časa. Delo od doma je namreč prepredeno s pastmi domačega okolja, kot so topla postelja, ki vas zjutraj noče spustiti, kup perila, ki čaka na to, da ga "zgolj mimogrede" vržete v stroj, razmajana polica, ki čaka na popravilo, sončen dan, ki vabi ven, poleg tega pa vam nihče ne gleda čez ramo, ali res delate ali pa ste odjadrali na Facebook, YouTube ali Netflix. Tu so tudi nenapovedani obiski, ki ne razumejo, da fizična prisotnost doma še ne pomeni, da niste na delu.
Motilcev pozornosti je na domačem terenu in brez nadzora nadrejenih ali sodelavcev veliko več, kot si lahko mislite. Če nimate dovolj samodiscipline, da čas za delo odmerjate sami, so vam pri tem lahko v pomoč tudi različne aplikacije za organizacijo časa. Eni takšnih sta aplikaciji TimeCamp in Toggl, s pomočjo katerih beležite, koliko časa ste porabili za katero nalogo.
Vsekakor si je pri organizaciji časa pametno narediti okviren urnik dela. Le tako boste lahko bolj jasno razločevali med poslovnim in zasebnim časom. Seznam opravkov spišite po prioritetah, od najpomembnejšega do najmanj nujnega. Prav tako pa je jasen "delovni čas", uporaben tudi za vaše poslovne partnerje, saj tako vedno vedo, kdaj ste najbolj dosegljivi in odzivni.
Če nimate dovolj samodiscipline, da čas za delo odmerjate sami, so vam pri tem lahko v pomoč tudi različne aplikacije za organizacijo časa.
Kdaj se ustaviti?
Težava dela od doma ni zgolj "kdaj delati", ampak tudi "kdaj biti prost". Nerutinski urniki namreč hitro privedejo do tega, da delate vedno, a v glavah zunanjih opazovalcev hkrati nikoli. Medtem ko so urniki dela v tradicionalnih službah bolj razdelani, se ta pri delu od doma lahko hitro raztegne čez ves dan, čeprav bi v zgoščeni produktivnosti in koncentraciji enako količino dela morda lahko umestili v osem ur. Prav tako na emaile in klice pri delu od doma pogosto začnemo odgovarjati kadarkoli, tudi ponoči. Nekatere stvari morda res ne morejo počakati, a bolj kot bo strukturiran vaš urnik dela, manj ljudi vas bo lovilo v času, ko naj bi bili prosti.
Ne pretiravajte. Izgorelost ni nekaj, kar se zgodi le drugim. In nekaj trenutkov zase, za svoje mentalno in fizično zdravje si VEDNO lahko dovolite.
Izgorelost ni nekaj, kar se zgodi le drugim.
Delovno okolje
Delo od doma marsikdo enači z delom iz domače postelje. In čeprav je ideja o tem, da bi se prebudili, z nočne omarice potegnili prenosnik in se čez jutranjo elektronsko pošto prebili medtem, ko se počasi prebujate, zanimiva, v resnici ni dobra. Bolj ko delo umeščate med vsakdanja domača opravila (in čas za sprostitev), bolj boste delovni čas mešali s prostim. Pri delu od doma je za produktivnost pametno, če si uredite kotiček, ki bo namenjen zgolj temu – delu. Tako boste tudi lažje razločevali, kdaj ste na delu in kdaj ne. Pazite tudi, da bo vaš položaj sedenja pred monitorjem godil vašemu vratu in hrbtenici.
Razdrobljena komunikacija s podjetjem in drugimi zaposlenimi
Ko izpadete iz kolesja pisarniške rutine, zamudite mimobežne stike z drugimi zaposlenimi v podjetju – bodisi s tistimi, ki prav tako delajo od doma ali tistimi, ki delajo na sedežu podjetja. Skupne kave, kosila in možgančkanje so koristni za posel in osebne stike. Vendar če že teh ni, poskusite vpeljati vsaj tedenske (ali mesečne) sestanke, na katerih pregledate sistem dela, napredek in morebitna vprašanja.
Za premostitev komunikacijskih prepadov številna podjetja uvajajo notranje komunikatorje, kot je na primer Slack, prek katerega si lahko dopisujejo tako notranji kot zunanji sodelavci. Da bi bili vsi na tekočem, lahko tabele in dokumente hranite v oblaku – na primer Dropbox ali Google Docs, kjer bodo vaše spremembe vidne vsem.
Svobodnjaštvo zahteva tudi to, da ste sami svoja tajnica, računovodja, tehnična podpora in še kaj.
Tehnična in druga podpora
Svobodnjaštvo zahteva tudi to, da ste sami svoja tajnica, računovodja, tehnična podpora in še kaj, česar bi bili sicer deležni na delovnem mestu. Pri delu od doma je uporaba računalnika ena najpogostejših oblik dela. In tudi tehnologija lahko zataji. V svobodnjaštvu torej niso vedno dostopni rezervni računalniki, ko je vaš na popravilu in ni tehnične službe, ki bi odpravila viruse in druga sesutja sistema. Prav tako je nakup ali najem strojne in originalne programske opreme vaš strošek.
Pomembno je torej, da nekaj več preventivne pozornosti posvečate tehnologiji, ki jo uporabljate in že vnaprej veste, koga lahko pokličete, ko tehnične težave ne znate odpraviti sami. Od številke podpore operaterja, pri katerem zakupujete podatkovni prenos, do številke serviserja za računalnike … Namig – podjetje, za katerega delate, ima mrežo podpore serviserjev verjetno že vzpostavljeno, po potrebi se torej obrnite tudi nanje.
Nevidnost in FOMO
Ko delate od doma, postanete nevidni. Pogosta težava svobodnjakov je, da so zmožni več dni delati v pižami, saj pridejo dnevi, ko jim doma sploh ni treba zapustiti. To pomeni tudi, da ste nevidni za sodelavce in vodje podjetij, ob tem pa vam lahko uide tudi kakšna možnost napredovanja ali novega poslovnega izziva.
Pokažite, da niste zgolj neviden obraz, ki se skriva za e-mailom.
Kot že rečeno v zgorjem odstavku, poskusite vzdrževati tudi občasne fizične stike, udeležite se sestanka, konference, skupnega ustvarjanja in novoletne zabave – v primeru, da vas na takšne dogodke podjetje ne vabi, lahko na kavo ali poslovno kosilo koga od njih povabite vi. Pokažite, da niste zgolj neviden obraz, ki se skriva za e-mailom.
Ste že slišali za izraz FOMO? Gre za kratico izraza Fear Of Missing Out, torej za strah pred tem, da ne bi česa zamudili. Pri delu od doma zamujate interne šale s sodelavci in odmore za malico, potencialne nove projekte in priložnosti za grajenje trdnejših odnosov. A če vam je to v kakšno tolažbo – izmenjevanje tračev in brezpredmetno kramljanje je ob vsakodnevnih odmerkih lahko bolj nadležno od odsotnosti. Izsledki študij pa kažejo celo, da so tisti, ki delajo od doma, v povprečju pod manjšim stresom in bolj produktivni od tistih, ki delo opravljajo v skupni pisarni. Neizpodbitno je tudi dejstvo, da z delom od doma in odsotnostjo prevoza na delo zmanjšujete svoj ogljični odtis. Da bonusa dela v trenirki, brez ličil in v copatih ne omenjamo.
PREBERITE ŠE: Danica Badovinac: Slovenka, ki si je v Indoneziji ustvarila družino in službo ALI Influencerji - neizobražena zalega hitrih zaslužkarjev
