Delo na domu: prednosti, slabosti in dejstva, zakaj je to prihodnost številnih karier

Delo na daljavo – večinoma od doma – je oblika dela, ki se je v tujini že več let poslužujejo uspešna, sicer bolj tehnološko usmerjena podjetja. Koronavirus je poskrbel, da so tako obliko dela začela uvajati tudi podjetja, ki so prej zagovarjala delo na sedežih podjetij, a posebne okoliščine zahtevajo posebne ukrepe.

Delo na domu pri nas trenuten varnosten ukrep, v tujini ponekod stalna praksa

Če se je delo na domu pred desetimi ali dvajsetimi leti zdelo nekaj, kar je rezervirano za peščico ustvarjalcev z alternativnimi oblikami karier, to danes postaja realnost vedno več posameznikov različnih branž, ne le za samostojne podjetnike, ki imajo svoje sedeže podjetij pogosto na domačem naslovu.

Tuji velikani, kot so Google, Facebook, Twitter, Amazon ali Microsoft, so eni takšnih, ki so ob izbruhu novega virusa delo od doma predlagali vsem zaposlenim in to že pred tremi tedni. Hkrati pa napovedujejo, da se bo takšna ureditev dela tudi potem. ko se izbruh virusa umiri, zelo verjetno obdržala kar dokončno, poleg tistih, ki delo na tak način že opravljajo tudi sicer. 

Številni strokovnjaki zadnja leta vedno glasneje namigujejo, da bo število zaposlenih, ki bodo delali od doma – bodisi ves čas ali zgolj nekaj delovnih dni –, z leti vse bolj naraščalo. Te dni pa se s takšnimi pobudami sooča tudi vedno več podjetjih na naših tleh. 

Pravice, obveznosti in pogoje dela na domu delodajalec in delavec uredita s pogodbo o zaposlitvi 

V primerih, ko ne gre za samozaposlitev, se morata za takšno obliko dela delodajalec in zaposleni dogovoriti znotraj pogodbe. Delavec in delodajalec se lahko dogovorita o delu na domu za celotno trajanje delovnega časa, kar pomeni, da delavec delo opravlja samo na domu oziroma v prostorih po svoji izbiri. 

Možna je tudi pogodba o zaposlitvi za delo na domu, v kateri je določeno, da delavec opravlja delo na domu le del delovnega časa, npr. nekaj dni v tednu, posamezen dan v tednu ali nekaj ur. 

S pogodbo o zaposlitvi za opravljanje dela na domu se uredijo pravice, obveznosti in pogoji, ki so odvisni od narave dela na domu. Izrecno je določeno, da ima delavec pravico do nadomestila za uporabo svojih sredstev pri delu na domu, pri čemer se višina nadomestila določi s pogodbo o zaposlitvi. 

Delavec, ki opravlja delo na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri v dogovoru z delodajalcem, ima enake pravice kot delavec, ki dela v delovnih prostorih delodajalca, vključno s pravico do sodelovanja pri upravljanju in sindikalnega organiziranja. Delodajalec mu ni dolžan plačevati stroškov za prevoz, je pa dolžan povrniti stroške za malico.

O nameravanem organiziranju dela na domu je delodajalec dolžan – še pred začetkom dela delavca – obvestiti tudi inšpekcijo za delo. 

Več o pravicah in obveznostih delodajalca in delavca pri opravljanju dela na domu v primeru izjemnih okoliščin, konkretno zaradi novega koronavirusa SARS-CoV-2, si lahko preberete v posodobljenem dokumentu ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (tu).

Ker je vsem pravilom v kratkem roku težko zadostiti, so na inšpektoratu za delo že dejali, da v aktualnih razmerah koronavirusa nadzorov ne bodo izvajali. V primeru izjemnih okoliščin - kot je trenutna - lahko delodajalec začasno drugo vrsto in/ali kraj opravljanja dela, kot je določeno s pogodbo o zaposlitvi, denimo delo na domu, odredi tudi brez soglasja delavca. Vsekakor pa lahko obveznost traja le začasno, dokler trajajo take okoliščine oziroma je to potrebno.

Tehnologija odpira možnosti dela od doma  

Korenite spremembe pri organizaciji dela omogočajo in spodbujajo prav digitalizacija in tehnološki premiki. Delo v številnih panogah zaradi razvoja ni več strogo omejeno na delovno mesto, kot smo ga poznali do zdaj. Če za delo ni nujna fizična prisotnost – kot je na primer pri zdravnikih, prodajalcih, gostincih, policistih, voznikih, gradbenikih, delavcih v proizvodnji ... – je delo na daljavo načeloma izvedljivo. 

Delo na domu torej vključuje delo, ki ga opravljamo zunaj delovnih prostorov delodajalca, bodisi na svojem domu ali v drugih prostorih po svoji izbiri. Za delo na domu se šteje tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije.

Dejstvo je, da digitalizacija spreminja načine dela, sploh za tiste, ki večino svojih nalog opravijo s pomočjo računalnika in drugih komunikacijskih orodij. Na drugi strani pa tehnološki napredek v določenih vejah že izpodrinja človeški faktor, sploh tam, kjer to delo hitreje in natančneje lahko opravijo roboti. Hkrati pa prav tehnologija delavcu odpira možnosti, da privarčuje svojo energijo tam, kjer so jo prej kradla zamudna opravila, in poveča svojo učinkovitost tam, kjer tehnologiji zmanjka tistega, kar ljudje imamo. 

Čuta za soljudi, topline, empatije, zmožnosti razsojanja glede na druge okoliščine, ki niso povsem matematične ter se jih umetna inteligenca ne zna naučiti in še marsikaj drugega.

Brisanje mej med delom in prostim časom 

Ko smo pred leti v službi ugasnili računalnik in bili do novega delovnega dne odsotni in neodzivni, je to veljalo za povsem normalen postopek. Danes svoj elektronski poštni nabiralnik odnesemo domov, skupaj s telefonom (ali celo prenosnim računalnikom), na katerem so po možnosti naložene še vse druge aplikacije za spremljanje napredka in projektov v službi. 

Meje med delovnim in prostim časom so postale tako bolj zabrisane, hkrati pa je sam delovnik postal bolj fleksibilen. Optimizirani urniki bi v idealnem svetu pomenili, da takrat, ko je dela malo, lahko delovnik preobrazimo v prosti čas in obratno. A v izjemno potrošniški in hkrati izjemno produktivni družbi je ravnotežje na tej tehtnici pogosto obrnjeno v izgubo prostega časa. 

Takšen način dela je kot rečeno med številnimi samozaposlenimi že ustaljena praksa. Vendar pa smo zaradi negativnih plati dela od doma, ki jih bomo naslovili v nadaljevanju, zadnja leta priča porastu tako imenovanih 'coworking' prostorov, torej sodobnih odprtih pisarn, ki jih lahko posamezniki najamejo za svoje delovne prostore. 

Tako posamezniki lažje najdejo ravnovesje med prostim in delovnim časom ter se disciplinirajo in koncentrirajo, hkrati pa obdržijo del samostojnosti in časovne fleksibilnosti. Na eni strani se torej samozaposleni vračajo v okolja, v katerih bi delo od doma lažje ločili od dejanskega doma in prostega časa, na drugi pa se oblike rednih zaposlitev vedno bolj spogledujejo z delom stran od sedeža podjetij, v katerih so zaposleni. 

Kako si torej organizirati delo, če delate od doma, ne da na ta račun trpita produktivnost in čas, ki si ga morate najti zase?

Delo od doma prinaša pozitivne in negativne plati medalje.

Začnimo s pozitivnimi. Prva je, da z odsotnostjo dnevnih migracij od doma na delovno mesto zmanjšujete gneče na cestah, potne stroške, pa tudi svoj ogljični odtis, hkrati pa na račun prevoza prihranite tudi nekaj minut ali ur v dnevu, ki jih lahko porabite za kaj koristnejšega. Čas na račun dela od doma prihranite tudi z oblačenjem in urejanjem, na ta račun pa verjetno tudi zmanjšate stroške pri nakupu poslovnih oblačil, ki bi jih delo na sedežu podjetja morda zahtevalo. Vsekakor pa se vsaj preoblecite iz pižame in obdržite druge jutranje rutine za produktiven uvod v dan. 

Negativna plat dela od doma sta predvsem organizacija in samodisciplina. Brez teh dveh zna delo (in prosti čas) trpeti. Pri delu od doma je pomembno, da si delo organiziramo tako, da ga ne raztegnemo čez ves dan, ampak se držimo nekega urnika, saj tako lažje sledimo času, ki ga delu namenimo. Dober načrt dela je najboljši del organizacije! 

Četudi se delo iz domače postelje sliši kot udobna izbira, je veliko učinkoviteje, če si uredite delovni kotiček, ki bo delo čim manj mešal z vsakdanjimi opravili, ki jih sicer počnete doma. Predvsem pa poskrbite, da boste delali v udobni pozi, ki ne bo krivila vašega vratu in hrbtenice. Prostor naj ima dovolj dnevne svetlobe in možnosti zračenja, ustrezati pa mora tudi zahtevam zakonodaje s področja varnosti in zdravja pri delu.

Ne glede na to, ali boste na daljavo delali le v trenutnih posebnih okoliščinah ali se s tem spogledujete dolgoročno, si velja zapomniti, da fleksibilni urniki z oddaljenim dostopom delujejo zgolj, če razumete, kako pomembni so za produktivnost dobro upravljanje časa, koncentracija in disciplina.

PREBERITE ŠE: 6 izzivov, ki jih prinaša delo od doma in kako v boj proti njim ALI Kako zmanjšati 9 kradljivcev časa, zaradi katerih zamujate z delom in izgubljate čas zase

PRIPOROČAMO TUDI: 9 priporočil (za šefe), kako motivirati zaposlene v stresnih časih

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc