Zdravstvena kriza, ki nas je doletela to pomlad, je prinesla tudi veliko gospodarske škode. Številna podjetja so morala zaradi varnostnih ukrepih zapreti svoja vrata in ustaviti poslovanje, med njimi pa je nekaj svetlih izjem, ki so posebne okoliščine lahko obrnile v korist svojemu razvoju.
Če skozi zimo številne živalske vrste vrste preživijo s hibernacijo, to za človeka ne pride v poštev. Pomlad je prinesla izzive, ki zahtevajo proaktivno iskanje kreativnih rešitev in akcijo. Takšne krize z najmanj žrtvami preživijo tisti, ki se znajo prilagoditi.
Te dni imajo polne roke dela zaposleni v zdravstvu, v živilskih trgovinah, skladiščniki in dostavljavci, delavci v številnih proizvodnjah in drugi poklici, ki so nujni za temeljno oskrbo ljudi tudi v času pandemije, ko številna druga delovna mesta mirujejo ali poslujejo okrnjeno.
Veliko dela v prej morda neznanih vodah imajo tudi tisti, ki so morali svoje delovne navade čez noč prilagoditi razmeram, na primer tisti v izobraževalnem sektorju, ki svoje znanje po novem predajajo prek spleta. Polne roke dela pa imajo tudi strokovnjaki s področja internetnih tehnologij, razvoja programske opreme, digitalnega marketinga in dizajna ter spletne prodaje. Prav na digitalizaciji namreč te dni stoji prihodnost številnih podjetij, katerih poslovanje je s pandemijo obstalo.
Pogled na javno dostopne podatke o prenehanju opravljanja dejavnosti samostojnih podjetnikov na spletni strani Ajpesa v zadnjih dveh mesecih ni prijeten. Le marca je svoja podjetja zaprlo več kot tisoč posameznikov. Ajpes sicer podatkov o tem, koliko s. p.-jev je prenehalo opravljati dejavnost zaradi trenutnih razmer in koliko bi jih sicer, nima. A statistika kaže na poskok zapiranja v primerjavi z meseci pred tem. In to je le ena oblika poslovanja.
Proaktivnost, prilagodljivost, digitalizacija
Da je prilagoditev trenutnim razmeram, in ne čakanje na morebitno pomoč države, edina dolgoročnejša rešitev, ki ne predstavlja zgolj obliža, ampak tudi nove priložnosti, je vsak dan bolj jasno.
A se zaradi omejenih financ za prestrukturiranje in morebitne prekvalifikacije ter strahu za takšne drzne poteze v tem položaju niso mogla odločiti vsa podjetja. Tistim, ki so se, se to, kot kaže, lepo obrestuje.
Podjetja, ki te dni ne delajo izgub oziroma beležijo celo rast, so do tega prišla predvsem na račun hitre digitalizacije in brezstičnih poslovanj. Tista, ki so ljudem ponudila to, kar trenutno iščejo, in jim s tem olajšala vsakodnevne izzive. Tista, ki so omejitve v poslovanjih prilagodila do te mere, da lahko poslujejo v okvirih varnostnih ukrepov. Tista, ki so morebitnim zaposlenim ponudila nove izzive, ki so jih zgrabili z obema rokama ter pomagali podjetju – in svojemu preoblikovanemu delovnemu mestu – ostati na nogah.
Večji promet te dni tako beležijo številne trgovine, ki so se poleg fizičnih prostorov odločile oblikovati spletne strani in prodajo z brezkontaktno dostavo ali prevzemom ponudile na tak način. Tako so se znašle tudi številne restavracije, ki so zagnale ali okrepile še dostavne službe (ali se priključile sistemom dostavnih služb, kot sta na primer ehrana in Wolt).
Priporočeno je, da pri plačilu v čim večji meri uporabljamo kartične in spletne transakcije ter se tako izognemo vsem fizičnim stikom.
Brez dela so čez noč ostali trenerji in vaditelji, številni med njimi so svoje storitve zdaj ponudili prek vodenih vadb s pomočjo spleta. Tako so svoja predavanja in izobraževanja do neke mere poskusila reševati tudi podjetja, ki organizirajo izobraževalne dogodke, poučujejo jezike ali kaj tretjega, kjer lahko fizične stike vsaj nadomestijo s tehnologijo. Te dni lahko gledamo tudi spletne predstave in koncerte iz dnevnih sob, ki jih lahko podpremo s spletnimi nakazili.
Povezovanje in podpiranje lokalnega
Kako pomembno je pojavljanje v digitalnem svetu, je vse bolj jasno tudi slovenskim kmetom. Slovenci imamo to srečo, da je lokalna samooskrba močna (a vseeno premajhna za oskrbo vseh prebivalcev), v teh časih pa se morda še bolj zavedamo, kako pomembno je podpirati domače. Ne le zato, da podpremo posle slovenskih pridelovalcev, ampak tudi zato, da sami vemo, kaj in od kod jemo. Domače, sveže in sezonsko.
Ponudba mlečnih izdelkov, mesnin, zelenjave pa tudi olj je zdaj združena na več koncih. Med drugim na Facebooku v skupinah, kot je tista z naslovom Lokalna preskrba Ljubljane in okolice, podobne različice pa najdete za različne regije po državi. Tudi na spletni strani Naša super hrana je zemljevid lokalnih pridelovalcev, kjer je omogočeno slovenskim pridelovalcem hrane po vsej Sloveniji, da se sami brezplačno predstavijo potrošnikom s svojo ponudbo na kmetiji.
Fizična prodaja na kmetijah naj se opravi tako, da ne prihaja do nepotrebnih interakcij. Kupce pozivajo, da na kmetije prihajajo ločeno, prodajalce pa, da jih tako tudi naročajo. Ob prihodu na kmetijo se ne rokujte, skrbite za higieno kašlja, umivajte in razkužujte si roke, s seboj pa prinesite svojo embalažo.
Kuponi za čas, ko se življenje vrne
Ker se v času karantene nismo prenehali starati, tistim, ki te dni praznujejo rojstne dneve (in drugim, ki jim želimo nameniti malo pozornosti) želimo čimbolj polepšati praznovanje v samoizolaciji, zato povpraševanje po darilih še vedno ostaja.
Številne cvetličarne so – še preden jim je vlada spet pustila obratovati – reorganizirale dostavo cvetja, slaščičarji dostavo tort, slovenski ustvarjalci majhnih pozornosti pa okrepili spletno prodajo. Medtem ko nekaterim posel prek spleta prav zaradi omejitve nakupov v živo cveti, številni mali podjetniki, ki že pred krizo niso poslovali najbolje in se jim nanjo ni uspelo odzvati s prilagoditvami, še vedno delajo izgube.
Ena od rešitev, kako so si pomagali tisti, katerih storitve zahtevajo fizični stik – na primer frizerski ali kozmetični saloni – so tudi kuponi. Številni posamezniki take kupone, darilne bone ali vrednostne kartice ponujajo že sami, nekaj iniciativ za to pa so zbrali tudi na strani Najdibon.si. Z vnaprejšnjim nakupom kuponov za njihove storitve (npr. striženje las, manikira …) lahko stranke podprejo njihovo poslovanje v času, ko nimajo prihodkov, kupone pa izkoristijo, ko bo to spet mogoče. Gre torej za solidarna plačila vnaprej za storitve, ki jih lahko koristite malo pozneje.
PREBERITE ŠE: Strokovnjakinja o naših financah: "V krizi ljudje najdemo največ rešitev, ker smo v to primorani" ALI Posodobljeni potrošniški trendi, ki jih prinaša svet po pandemiji koronavirusa
PRIPOROČAMO TUDI: Lučka Kajfež Bogataj: "Šele ko ljudje začnejo umirati, se naše obnašanje spremeni"
Novo na Metroplay: Ines Erbus o avtoimuni bolezni, ljubezni do hrvaščine in potovanjih
