Umrla je Nobelova nagrajenka in mojstrica kratkih zgodb

Njena dela, ki pogosto temeljijo na njenih izkušnjah v jugozahodnem Ontariu, so prinašala vpogled v življenje žensk in odnosih, prepletenih z eksistencialnimi vprašanji. Alice Munro, rojena kot Alice Ann Laidlaw, je že v mladih letih začela pisati in je svoje prve literarne korake naredila že med študijem na univerzi v zahodnem Ontariu. S svojo prvo objavljeno novelo v reviji Mayfair leta 1953 je začrtala pot svoje pisateljske kariere. Njen prvi večji literarni uspeh je bil zbirka zgodb Ples veselih senc iz leta 1968, ki ji je prinesla Governor General's Award, najvišjo kanadsko nagrado za literaturo.

V svojih delih je Munrova pogosto raziskovala teme, ki so bile v kanadski literaturi redko obravnavane, kot so vloga žensk v družbi, spolnost in generacijske razlike. Ta pristop je pritegnil mednarodno pozornost, kar ji je leta 2013 prineslo Nobelovo nagrado za literaturo. Nobelova žirija je pohvalila njen "izjemno izdelan slog, jasnost in psihološki realizem," ki so postali njen zaščitni znak.

Poleg Nobelove nagrade je Munrova prejela tudi mednarodnega bookerja in številna druga literarna priznanja. V Sloveniji so po prejemu Nobelove nagrade prevedli več njenih del, med njimi Preveč sreče in Ljubo življenje.

Alice Munro, 1931-2024. 💔 pic.twitter.com/bVg5a0Scm0

— Alice Munro Daily (@MunroQuotes) May 14, 2024

Munrova, ki je bila znana po svoji zadržanosti do javnih nastopov in redkih intervjujih, je ostala dejavna vse do pozne starosti, kljub zdravstvenim težavam. V intervjuju za New York Times je nekoč izrazila svoje prepričanje o vedno večjem priznanju kratkih zgodb v literarnem svetu. S svojim delom, ki ga pogosto primerjajo z deli Antona Čehova, zaradi podobnosti v pripovednem slogu in tematski osredotočenosti, je Alice Munro zapustila neizbrisen pečat v kanadski in svetovni literaturi.

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc