N. Vo. | 30. 7. 2024, 12:49

Temna plat drugega največjega mesta v Sloveniji in njegove okolice

Srdjan Zivulovic/Bobo

Pogosto pozabimo na bogato in kompleksno zgodovino krajev, kjer živimo, in mnogi med nami ne vedo, kaj vse se je nekoč dogajalo našim prednikom. 

Pogosto pozabimo na bogato in kompleksno zgodovino krajev, kjer živimo, in mnogi med nami ne vedo, kaj vse se je nekoč dogajalo našim prednikom. V časih, ko so nam nekatere stvari samoumevne, se redko spomnimo na temne plati naše preteklosti.

Fotografija je simbolična.

Fotografija je simbolična.

Žiga Živulović jr./BOBO

Ena takšnih pozabljenih zgodb je zgodovina čarovniških procesov na slovenskem Štajerskem, na katero so spomnili na Mariborinfo. Kot poroča štajerski medij, so v 16. in 17. stoletju ti procesi zaznamovali življenja mnogih in pustili neizbrisne sledi v naši kulturni dediščini. Maribor in okoliška mesta, kot so Ljutomer, Veržej in Gornja Radgona, so bila središča teh tragičnih dogodkov, kjer so bili zaradi strahu, verskih prepričanj in družbenih pritiskov preganjani in usmrčeni številni nedolžni posamezniki.

Fotografija je simbolična.

Fotografija je simbolična.

Bobo

Zadnji čarovniški proces

Leta 1746 je v Gornji Radgoni potekal zadnji čarovniški proces v Sloveniji, v katerem je bila obsojena Apolonija iz Veržeja. Ta dogodek je imel velik pomen v zgodovini slovenskih čarovniških preiskav, še navaja Mariborinfo.

Množičnost čarovniških procesov je bila pogosto povezana z naravnimi nesrečami, vojnami, kužnimi boleznimi in slabo letino, ki so v 17. stoletju močno prizadele tisto območje. Največ procesov se je zgodilo v drugi polovici 17. stoletja, ko so velike poplave, slabe letine, kobilice in kuga povzročili strah in paniko med prebivalci. Ker si slabih dogodkov in letin niso znali razlagati drugače, so ljudje iskali krivce v čarovnicah in verjeli, da so edina rešitev surovi in krvavi procesi.

Fotografija je simbolična.

Fotografija je simbolična.

Žiga Živulović jr./BOBO

Glavna središča teh procesov so bila Hrastovec, Vurberg, Ormož, Ljutomer, Maribor, Ptuj, Radgona in Celje. V obdobju med leti 1546 in 1746 je bilo na slovenskem Štajerskem obtoženih veliko oseb. Po podatkih Mariborinfo je bilo med 230 obtoženimi 22 žensk, 36 moških in 172 oseb neznanega spola. Od teh so jih 56 mučili, 170 jih je bilo obsojenih na smrt, šest obsojenih na druge kazni, deset jih je umrlo v ječi, trije so pobegnili, 21 je bilo oproščenih, medtem ko je status 17 obtoženih ostal neznan.