26. 1. 2024, 11:26 | Vir: STA

Policistoma grozil, da ju bo okužil s hepatitisom: sodišče je Mateju Jagru izreklo takšno kazen

Žiga Živulović jr./BOBO

Jager je s tožilstvom sklenil sporazum o priznanju krivde.

Ljubljansko okrožno sodišče je Mateju Jagru, ki je po kraji v trgovini napadel policista in jima grozil tudi s tem, da ju bo okužil s hepatitisom, dosodilo deset mesecev zapora, je razvidno iz sodbe. Za krajo, napad na policista in pretekle obsodbe mu je sodišče nato izreklo skupno kazen leto in pol zapora, ki se izvrši z družbenokoristnim delom.

Jager je v trgovini na Njegoševi cesti v Ljubljani ukradel izdelka majhne vrednosti. Pri tem so ga zalotili zaposleni, ga prijeli in poklicali policiste. Med policijskim postopkom je Jager iz žepa potegnil nezaščiteno injekcijsko iglo, jo stisnil, da je iz nje pritekla tekočina rdeče barve, ob tem pa policistoma zagrozil, da ju bo ubil, da ima hepatitis in da ju bo okužil z njim.

Aleksandra Saša Prelesnik

Ko sta ga policista seznanila, da mu odrejata pridržanje, je stekel proti toaletam in se poskušal vanje zakleniti. To mu je preprečil eden od policistov, ki je dlan postavil med vrata in okvir vrat, pri čemer mu jo je Jager priprl. Nato sta ga policista le obvladala, še pred tem pa je Jager v enega od policistov pljunil in mu rekel, da upa, da bo dobil hepatitis.

V sodnem postopku je Jager s tožilstvom sklenil sporazum o priznanju krivde, po katerem mu je sodišče za tatvino izreklo kazen pet mesecev zapora, za napad na uradno osebo pa deset mesecev. Kazen je nato združilo v enotno kazen leto in dva meseca zapora, ki se izvrši z delom v splošno korist. Ker pa je Jager dejanje storil med pogojnim izpustom, na katerem je bil zaradi drugih kaznivih dejanjih, mu je sodišče kazni združilo v enotno kazen leto in šest mesecev zapora, ki se izvrši z opravljanjem družbenokoristnega dela, je razvidno iz sodbe, objavljene na spletni strani sodišča. O njej sta prva poročala časnika Delo in Slovenske novice.

Novo na Metroplay: “Ljudje mislijo, da je podjetništvo bogastvo brez truda!” | Marko Verdev