'Pedofile bom uničil kot ščurke': o očetu, ki je ubil sodnika, ker mu je zlorabljal hčer (in maščevanjih drugih obupanih staršev)

Ko se najhujše zgodi najbolj ranljivim, otrokom, starši težko sprejmejo počasnost 'roke pravice'. Obupani začnejo dvomiti, ali bodo krivci sploh kdaj kaznovani, in sčasoma se začnejo bati, da bo zastaranje v sodnem postopku na koncu osvobodilo krivce. Soočeni s te vrste stisko se nekateri starši odločijo, da bodo stvari vzeli 'v svoje roke' in sami 'poskrbeli', da bodo zlikovci, ki so prizadeli njihove otroke, kaznovani. 

Primeri, ki so široko odmevali

Ena takšnih je bila Marianne Bachmeier, ki se je odločila vzeti pravico v svoje roke. Na sojenju osumljencu za umor njene sedemletne hčerke je izstrelila sedem nabojev. Osumljenec, ki je strelom podlegel, je bil mesar, ki je deklico ugrabil, spolno napadel in nato utopil. 

Primer materinega maščevanja se je globoko vtisnil v zavest Nemcev, Marianne Bachmeier pa nikakor ni edina, ki se je kot globoko prizadeti starš zatekla k vigilantizmu.

Eden bolj znanih primerov je 'primer Bamberski', ki se je zgodil pred nekaj več kot štirimi desetletji.

Leta 1982 so 14-letno Kalinko Bamberski našli mrtvo v postelji. Njen očim, slavni kardiolog Dieter Krombach, ki jo je tistega dne mrtvo našel v njeni sobi, je trdil, da jo je poskušal oživljati. Ker pa deklica še vedno ni kazala znakov življenja, je poklical rešilca. Dva dni pozneje so opravili obdukcijo Kalinkinega mrtvega trupla, prisostvoval je tudi njen očim, ugledni dr. Krombach. Čeprav so preiskovalci med pregledom opazili poškodbe dekličine nožnice in belkasto snov, te snovi niso nikoli testirali ali identificirali.

Po poročanju medijev, ki so takrat spremljali primer, je zdravnik, ki je opravil obdukcijo, odstranil Kalinkine genitalije, nato pa se je za njimi izgubila vsaka sled, tako da je ta del preiskave ostal zavit v tančico skrivnosti. Druga sled, ki je kazala na sumljivo smrt, je bila sled injekcije, ki so jo preiskovalci opazili na Kalinkini desni podlakti. Njen očim je takoj ponudil razlago, češ da je najstnici za hitrejšo porjavelost vbrizgal dodatke železa, ki pospešujejo porjavelost. Povedal je tudi, da ji je dal pomirjevalo, da bi lažje zaspala. Kljub vsem tem informacijam ni bila nikoli izvedena toksikološka preiskava, zdravniki pa niso našli natančnega vzroka smrti deklice.

Kalinkin oče Andre Bamberski je po branju ugotovitev izvedencev, ki so opravili obdukcijo, prišel do spoznanja, da je bila njegova mladoletna hči posiljena in nato umorjena. Prepričan je bil, da za strašnim zločinom stoji prav dekličin očim dr. Krombach, zato je zahteval novo preiskavo.

Dodatni izvedenski pregledi so potrdili, da je smrt 14-letne Kalinke Bamberski povzročila injekcija, ki ji jo je dal očim. Francoski preiskovalci so Krombacha takoj poklicali na zaslišanje, a je ta sodelovanje zavrnil. Sploh se ni pojavil pred francoskim sodiščem, kjer so mu sodili zaradi umora, zato je bil obsojen v odsotnosti. Ker pa je nemška vlada trdila, da so dokazi proti uglednemu kardiologu neprepričljivi, je zavrnila njegovo izročitev Franciji.

Ogorčeni oče deklice se je zato odločil, da bo vse svoje življenje posvetil temu, da bo dr. Krombacha postavil pred roko pravice in dosegel, da bo kaznovan za umor njegove hčerke. Pustil je službo, porabil večino svojih življenjskih prihrankov in na tisoče ur spremljal vsak Krombachov korak ter mu sledil po Evropi.

Minilo je skoraj 30 let, zdravnik, ki je z injekcijo ubil njegovo hčer, pa je bil še vedno svoboden človek, zato se je Bamberski, zavedajoč se, da bo kmalu nastopilo zastaranje, odločil za akcijo.

Najel je tri ugrabitelje, ki so Krombacha pričakali v zasedi in ga prestregli pred njegovo hišo. Tepli so ga s pestmi, nato pa ga zvezali, mu zamašili usta in strpali v prtljažnik avtomobila. Drveč s hitrostjo do 240 kilometrov na uro jim je s Krombachom v prtljažniku uspelo prečkati mejo in vstopiti v Francijo, torej v državo, kjer je bil nemški zdravnik v odsotnosti obsojen zaradi umora 14-letne Kalinke Bamberski. Dekličin oče, ki tudi tri desetletja po njeni smrti ni obupal nad pravico, je nato poklical lokalno policijo.

"Pojdite v ulico de Tilleul, nasproti carinarnice. Našli boste zvezanega človeka," je dejal francoskim policistom, ki so takoj odšli na teren in kmalu ugotovili, da gre za obsojenega Dieterja Krombacha, ki so ga takoj aretirali.

Zdravnik, ki je bil leta na begu pred roko pravice, je bil obsojen na 15 let zapora, oče dekleta, ki ga je ubil, Andre Bamberski, pa je bil zaradi naročila ugrabitve obsojen na leto dni zapora.

Obupan oče, ki se je lotil mafije

Stvari sta na svoj način v roke vzela tudi Barry Gilton in Lupe Mercado, oče in mama 17-letne deklice, ki jo je član tolpe iz San Francisca Calvin Sneed (22) zmamil k sebi prek oglasa za storitve spremljevalk. Prvi odziv zgroženih staršev je bil seveda poskus pogovora z mladoletno hčerko. Rotila sta jo, naj prekine razmerje s Sneedom, a ju je zavrnila.

Par je nato hčerkino ime vpisal v več registrov pogrešanih in izkoriščanih otrok. Za pomoč sta prosila policijo in druge institucije, ki pa se na njune prošnje niso odzivale. Ko sta spoznala, da sta izčrpala vse pravne možnosti, da bi svojo hčer rešila iz krempljev mafije, sta se odločila za skrajni korak – naklepni umor.

Medtem ko je 22-letni zvodnik mladoletnega dekleta sedel v svojem avtu, je k njemu pristopil oče dekleta in v vozilo izstrelil devet nabojev, a z nobenim zadel tarče. Sneeda so poškodovali le drobci vetrobranskega stekla in je kmalu okreval.

Potem ko se njuna hčerka še vedno ni hotela vrniti domov, sta Gilton in Mercado nadaljevala svoj načrt maščevanja. Gilton je iz svojega avtomobila streljala na Sneedov avto. Štiri krogle, izstreljene iz pištole, so tokrat zadele tarčo. Ranjeni zločinec je zaradi poškodb kmalu umrl v bolnišnici, najstničini starši pa so bili obtoženi umora in zarote, torej naklepnega sodelovanja za umor.

Mati postala zvodnica lastne hčere

Grozljiv primer zvodništva, le da je tokrat s strani matere otroka, je v obup pahnil dekličinega očeta Drasiusa Kedysa. Ko je dve leti po ločitvi od Laimute Stankunaite dobil polno skrbništvo nad njunim otrokom, mu je deklica potožila, češ da jo je mati pogosto pustila samo z moškimi, ki jih je imenovala 'strici'. Očetu je opisala tudi grozljive podrobnosti, ki so potrdile njegove sume, da je bila njegova hči žrtev ponavljajočih se grozljivih spolnih zlorab. Od številnih moških si je deklica zapomnila tri imena – med spolnimi plenilci so bili politik Andrius Usas, sodnik Jonas Furmanavicius in moški, znan kot Aidas.

Oče se je s tem strašnim spoznanjem obrnil po pomoč na policijo in z vsemi podrobnostmi groze, ki jo je preživljala njegova hči, podal tudi prijavo. Inšpektorjem je povedal, da sta otrokova mati in njena sestra Violeta Naruseviciene deklico prepuščale moškim, ki so jo proti plačilu nato spolno zlorabljali.

Vsi trije obtoženi so v teku preiskave potem trdili, da so nedolžni, očeta deklice pa so obtožili obrekovanja. Obupan zaradi počasnosti preiskave, za katero se je zdelo, da je trčila ob zid, se je oče odločil, da je čas za bolj drastične ukrepe.

Hčerkino pričevanje je posnel in posnetek poslal številnim politikom in medijem, a vse to ni bilo dovolj, da bi zadeva prišla do sodišča. To je očeta žrtve še bolj razjezilo. Prek medijev je grozil: "Te pedofile bom uničil kot ščurke," oktobra 2009 pa je vzel pravico v svoje roke in ustrelil sodnika Furmanaviciusa in teto deklice, ki je skupaj z mamo sodelovala pri zvodništvu deklice.

Drasius Kedys je po tem dejanju izginil, pol leta pozneje, 17. aprila 2010, pa so njegovo truplo našli v jezeru. Po uradnem poročilu naj bi šlo za nesrečo: zadušil naj bi se z lastnim bruhanjem, potem ko je preveč popil. Drasiusova sestra temu ni verjela, zato je najela neodvisne strokovnjake, ki so potrdili, da se je utopil.

Kot epilog tega tragičnega primera so edinega osumljenca, politika Andriusa Usasa, junija 2010 našli mrtvega v močvirju malo pred začetkom sojenja. Tudi njegovo smrt so razglasili za nesrečo. Sojenje proti njemu se je navkljub vsemu nadaljevalo, a je bil na koncu oproščen.

Povzeto po: Vecernji.hr, Listverse

Novo na Metroplay: “Ljudje mislijo, da je podjetništvo bogastvo brez truda!” | Marko Verdev