Policija letos obravnavala enkrat več primerov tihotapljenja ljudi kot lani

Policija je letos do 8. decembra obravnavala 408 primerov tihotapljenja ljudi, v katerih so prijeli 466 tihotapcev, in sicer 457 tujcev in devet slovenskih državljanov, z 2777 migranti, ki so nezakonito prečkali mejo, so pojasnili na policiji. V enakem obdobju lani je policija obravnavala 212 primerov.

Zaključili 3 obsežen preiskave hudodelskih združb

V letu 2023 je kriminalistična policija na območju policijskih uprav Koper, Maribor in Ljubljana predhodno že zaključila tri obsežne preiskave hudodelskih združb, ki so se ukvarjale s tihotapstvom nezakonitih migrantov. V preiskavi so skupno zaznali 102 kaznivi dejanji prepovedanega prehajanja državne meje ali ozemlja države, odkrili so 41 storilcev, ki so kot člani hudodelskih združb izvrševali navedeno kaznivo dejanje.

Tihotapci

Kot storilci oziroma tihotapci ljudi izstopajo državljani Romunije, Ukrajine, Hrvaške, Srbije, Moldavije in Gruzije. V zadnjem času policisti zaznavajo, da tihotapci ljudi postajajo vse bolj predrzni s kršitvijo cestnoprometnih predpisov in z bežanjem pred policijo.

Največ prijetih tihotapcev je bilo na območju policijskih uprav Novo mesto, Koper, Maribor in Ljubljana. Policija je v letošnjem letu na vseh notranjih mejah obravnavala 56.821 nedovoljenih vstopov, večino na meji s Hrvaško, in sicer 96 odstotkov. Na notranji meji s Hrvaško so obravnavali 54.500 nedovoljenih vstopov, kar je 91 odstotkov več glede na primerljivo lanskoletno obdobje, je pojasnil Peter Skerbiš iz uprave uniformirane policije GPU. Največ nedovoljenih vstopov na notranjih mejah sta obravnavali Policijska uprava Novo mesto, in sicer kar 78 odstotkov vseh, in pa Policijska uprava Koper, kjer so obravnavali 15 odstotkov nedovoljenih vstopov na vseh notranjih mejah.

Slovenija kot tranzitna država

Slovenija na tako imenovani zahodnobalkanski migracijski poti še vedno ostaja tranzitna država, je poudaril Damjan Apollonio iz uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave (GPU). Po njegovih navedbah policisti opažajo, da so organizirane kriminalne združbe cene tihotapljenja migrantov skozi Slovenijo v zadnjih mesecih povišale predvsem zaradi vse več uspešnih prijetij s strani policije, saj vsako prijetje predstavlja za kriminalne združbe veliko tveganje za priprtje članov tihotapskih verig.

Trgovina z ljudmi

Organizirane kriminalne združbe pa se ukvarjajo tudi s trgovino z ljudmi, ki je prav tako prisotna v Sloveniji. Kaže se v različnih oblikah izkoriščanja žrtev, kot so prostitucija, spolne zlorabe, služabništvo, kakor tudi izkoriščanje prisilnega dela, prisilnega izvrševanja kaznivih dejanj in prisilnega beračenja. Združbe svojo nezakonito dejavnost ter izkoriščanje žrtve skrivajo za različnimi zakonitimi poslovnimi dejavnostmi.

Kot je povedal Apollonio, je zbiranje dokazov zoper organizirane kriminalne združbe čedalje težavnejše, zato bi bilo treba posodobiti zakonsko ureditev, kot jo imajo sodobne evropske države, saj se bo le tako možno zoperstaviti vsem oblikam organiziranega kriminala in terorizma. Zaradi hitrega razvoja informacijske tehnologije določenih posebnih preiskovalnih ukrepov po sedanji zakonski ureditvi policisti namreč ne morejo učinkovito izvajati. "Pri tem ne gre za dodatna policijska pooblastila, ampak za zakonsko ureditev načina izvajanja že obstoječih in v zakonu dopustnih ukrepov," je še dejal.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču