Epilog sojenja storilcema, ki sta napadla mlado žensko, je mnoge pustil brez besed.
Slovenci se radi pohvalimo s svojo jezikovno posebnostjo – dvojino, ki nas v evropskem prostoru postavlja v redko skupino jezikov z edinstveno slovnično obliko. A ta posebnost je zdaj poskrbela za veliko pravno in moralno afero. Zaradi neupoštevanja dvojine v Kazenskem zakoniku (KZ-1) sta bila moška, ki sta spolno napadla dekle, namesto zaporne kazni obsojena zgolj na pogojno kazen.
Spolni napad v kampu Lucija
Sodba, ki je dvignila veliko prahu, izhaja iz primera spolnega napada, ki se je zgodil avgusta 2017 v avtokampu Lucija. Skupina fantov, ki je tam praznovala fantovščino, se je cel dan obnašala vulgarno, kričala, ogovarjala dekleta in s seboj nosila napihljivo lutko.
Pozno zvečer je ena od deklet odšla na stranišče in naletela na trojico moških, ki so jo povabili na cigareto. Med kajenjem jo je eden izmed njih, M. V., nenadoma zgrabil za dojko in jo z drugo roko otipaval po intimnih predelih. Dekle se mu zaradi močnega prijema ni moglo izviti, kljub prošnjam in upiranju pa je otipavanje trajalo pet minut. Nato je pristopil še drugi moški, M. E., ki ga je prvi spodbujal k dejanju in tudi on začel otipavati žrtev. Tretji moški, M. N., je dogajanje opazoval, pil pijačo in se smejal.
Ko se je žrtvi končno uspelo osvoboditi, je dogodek prijavila varnostnikom. Čeprav sta M. V. in M. E. zanikala dejanje – prvi je zatrjeval, da ni kriv, drugi pa dejal, da se dogodka ne spominja zaradi prevelike količine popitega alkohola – je sodišče njuno krivdo potrdilo. Njuna dejanja so pustila trajne posledice na žrtvi, pričo so bili tudi ljudje, ki so ji po dogodku nudili podporo.
Prvotna sodba in njena razveljavitev
Na prvi stopnji ju je sodišče obsodilo na eno leto zapora. Kazenski zakonik sicer za spolni napad predvideva do pet let zapora, v primeru, ko dejanje stori "več oseb zaporedoma", pa od tri do 15 let zapora. Koprsko sodišče je presodilo, da se v tem primeru strožja kazen ne more uporabiti, saj zakon govori o "več osebah zaporedoma", dvojina pa formalno ne ustreza tej opredelitvi.
Ko se je primer znašel na višjem sodišču, so sodniki opozorili, da "več oseb" pomeni množinsko obliko, zato dveh storilcev ni mogoče kaznovati po strožji kvalifikaciji. Posledično sta bila storilca obsojena na pogojno kazen s preizkusno dobo dveh let.
Vrhovno sodišče je v obrazložitvi sodbe zapisalo, da je pri drugih kaznivih dejanjih (npr. povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti) zakonodaja doslednejša, saj predpisuje strožjo kazen že za enega ali več mrtvih. V primeru spolnega nasilja pa taka določba manjka. Pri posilstvu in spolnem nasilju zakon govori le o "več osebah zaporedoma".
Strokovnjaki podpirajo spremembo zakona
Na ministrstvu za pravosodje so že sporočili, da je glede na sodbo "vsekakor na mestu razmislek o pripravi ustrezne spremembe kazenskega zakonika". Kot so poudarili, trenutna definicija izhaja še iz kazenskega zakonika nekdanje Jugoslavije, pri oblikovanju KZ-1 leta 2008 pa se pripravljavci na to vprašanje niso osredotočili.
Odvetnik Blaž Kovačič Mlinar, specialist za kazensko pravo, je po poročanju Dela povedal, da je nujno treba preučiti spremembe KZ-1. Po njegovih besedah "razlikovanje med dvema ali tremi sostorilci kriminalnopolitično nikakor ni upravičeno".
Kaj sledi?
Tožilstvo je že vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti, s katero opozarja na nedoslednosti pri definiciji več oseb. Če bo zakonodaja ostala nespremenjena, bi to lahko vplivalo na številne prihodnje primere, v katerih sta vpletena dva storilca. Eden od odmevnih primerov, kjer bi sprememba zakonodaje lahko igrala ključno vlogo, je tudi primer dveh Maročanov, ki sta bila obsojena zaradi posilstva.
Pravna vrzel, ki jo je razkrila ta sodba, zdaj sili zakonodajalce k hitremu odzivu. Če bo prišlo do spremembe KZ-1, bo to ključni korak k večji zaščiti žrtev in doslednejšemu pregonu storilcev spolnega nasilja.
