Slovenki, ki sta si zaželeli spremembe in uresničili idejo iz srednješolskih let

Petra in Valentina imata danes v srcu Ljubljane sveže odprto trgovinico Parada Lifestyle Shop. A Parada naj ne bi bila le trgovina s šik dodatki za dom in ljudi ter idejami za darilca domačih in tujih oblikovalcev, temveč tudi prostor, kjer boste našli navdih in toplino.

Kdo torej stoji za njo, kakšna je njuna zgodba, kaj je wabi-sabi in kakšen je topel dom, zakaj tako radi podpirata domače oblikovalce in kaj so to Žičniki? Preverite v intervjuju.

Kako bi se predstavili tistim, ki vaju še ne poznajo?

Sva stari prijateljici, še iz srednješolskih let, kasneje pa sva obe študirali umetnostno zgodovino. Petra je bila vrsto let zaposlena kot galeristka v ljubljanski galeriji Hest, Valentina pa se, z izjemo nekaj let, ko je pisala recenzije razstav za različne časopise, ni držala stroke. Zadnja leta se je ukvarjala predvsem z urejanjem interierjev, še vedno pa sodeluje pri soustvarjanju televizijske oddaje TV Ambienti. 

Kako sta umetnostni zgodovinarki pristali v lifestyle trgovinici v starem mestnem jedru Ljubljane?

Življenje naju je zaneslo v različne smeri, zato sva se v nekem obdobju oddaljili. Zelo veseli sva, da naju je usoda ponovno združila, saj imava kljub temu, da sva si v marsičem zelo različni, tudi veliko skupnega. Obe sva si v zrelih letih zaželeli večjo spremembo in skupna trgovina je bila ideja še iz srednješolskih let.

Takrat sva imeli interno šalo, če je imela katera kaj novega za obleči, sva se vedno vprašali, če je to iz Blanka butika? Blanka butik je bilo namreč ime najini imaginarni trgovini. Nikoli pa nisva zbrali dovolj poguma in moči, da bi realizirali najine želje.

Potem pa se je življenje eni in drugi tako obrnilo, da je bilo treba le še povezati niti. Pa tudi življenjskih izkušenj sva imeli že dovolj, da sva se zavedali, da nič ne odtehta tega, da delaš nekaj, kar te razveseljuje.

Kaj bi svetovali mladim, ki se iščejo v strogem okviru svoje izobrazbe, čeprav jih ta smer morda sploh ne veseli, ali pa v njej ni dovolj kariernih priložnosti? 

Ah, to je pa preprosto! Kot bi rekli Neverjetni: "Treba je biti elastičen." Čeprav, šalo na stran, obe zagovarjava, da se je treba odločiti za študij, h kateremu te vleče srce. Življenje pa prinese različne priložnosti, zato je dobro, da se zna človek prilagoditi, če je treba. In imeti oči odprte, da vidiš ter zagrabiš priložnost, ko se ti ponudi. 

V Paradi podpirata tudi domače oblikovalce. Na kakšen način jih izbirata v svojo ponudbo? 

Seveda, meniva, da je zelo pomembno podpirati lokalne ustvarjalce in oblikovalce. Valentina je nekaj časa, skupaj s prijateljico vodila tudi zavod, ki se je ukvarjal s promocijo domačih oblikovalcev in rokodelcev. Izdali so celo knjigo z naslovom "Delavnica, polna nereda", ki je posvečena domačim oblikovalcem. Nekaj sva jih k sodelovanju povabili sami, sicer pa jih je v Paradi iz meseca v mesec več. Sproti odkrivava nove, ali pa se v Parado pridejo predstaviti tudi sami. 

Pa Slovenci dovolj cenimo unikatno in lokalno? 

Meniva, da so domači kupci vedno bolj ozaveščeni in radi podpirajo domače. Ta proces traja zdaj že nekaj časa in zagotovo se bo v prihodnje še bolj utrjeval. Začelo se je z podpiranjem domačih živilskih izdelkov, zdaj pa se to podpiranje lokalnega vedno bolj razširja tudi na druga področja. K temu pripomorejo tudi različne podpore države, saj se le-ta vedno bolj zaveda, da je tudi v domačem oblikovanju in kvalitetnem rokodelstvu pomemben kapital.

Kaj po vajinem mnenju z vidika oblikovanja in dekorja naredi dom topel? 

Ni treba veliko, da si uredimo prijeten in topel dom. To ni nujno povezano z velikimi stroški. Treba je predvsem malo dobre volje, da dom očistimo nepotrebne navlake (s čemer se Petra ne strinja, saj njen dom prav ta, malce nepotrebna navlaka, dela topel in domačen), morda osvežimo kakšno steno ali kos pohištva z novo barvo.

Prostor poživimo tudi, če vanj dodamo različne nezahtevne sobne rastline, najbolje v različnih velikostih, da ustvarimo dinamiko. Prijetno je tudi, če v prostor prinesemo različne teksture. To naredimo z dekorativnimi blazinami, odejami in podobno. In seveda, vonj je pomemben. Torej dišeče svečke, ki odišavijo prostor, ob večerih pa nas prijetna svetloba sveče še posebno prijetno razvaja.

Na katere trende v notranjem oblikovanju moramo biti pozorni v prihodnosti in za katere sloge upata, da se ne vrnejo kmalu? 

Pri trendih v interierju je tako kot pri modi. Hitro se menjajo. Sicer pa tudi tukaj vedno bolj velja, da je vse moderno. Meniva, da je najboljše, če sledimo sebi.

V svojem domu se moramo počutiti dobro, zato je pomembno, da je opremljen po naši meri in okusu, ne glede na trenutne trende. 

Kje sami iščeta navdih? 

Navdihe iščeva predvsem na potovanjih. Takrat je človek najbolj sproščen in dovzeten za detajle. Sicer pa so tu različni sejmi za opremo interierjev, ki jh pogosto obiskujeva in tam izbirava izdelke za Parado, ki so nama všeč.

Kdo pa stoji za interierjem in celostno podobo Parade in kaj jo dela posebno? 

Interier Parade nama je pomagalo ustvariti več arhitektov. Prvi je Branko Berlič, Valentinin brat, ki ima svoj biro v Atenah in ki nama je zrisal interier ter opremo prostora. Na licu mesta pa sta nama z idejami in nadzorom del pomagala arhitekta Iztok Prosen ter Tatjana Kerčmar.

Obiskovalci Parade nama pravijo, da je najina trgovina precej drugačna od drugih tovrstnih trgovin. Ta posebnost verjetno bazira na najini drugačnosti, saj sva si stilsko precej različni. Valentina je bolj umirjeno monokromna, dočim Petra prisega na barve in bizarne modne dodatke. V Paradi pa združujeva najbolše od obeh!

Nam pojasnita, kaj je koncept wabi-sabi, ki je Paradi tako blizu?

Slog opremljanja wabi-sabi je tesno povezan z japonsko filozofijo Wabi Sabi, ki se osredotoča na sprejemanje nepopolnosti, tako v življenju kot pri predmetih, ki jih posedujemo. Lahko bi rekli, da Japoncem pomeni nekaj podobnega kot Dancem hygge.

Tako kot japonski in skandinavski slog oblikovanja druži sorodna estetika in filozofija, sta si tudi hygge in wabi- sabi podobna principa. Ne dolgo nazaj se je v oblikovanju pojavil termin japandi, ki združuje estetiki teh dveh, med seboj sicer oddaljenih dežel. Kako pa je to videti v praksi, se vpraša marsikdo? Najlažje bo, če si predstavljate minimalističen slog opremljanja, začinjen z rustikalnimi kosi, ki nosijo s seboj patino časa. Če dodamo še nevtralno barvno paleto, naravne materiale in posebno pozornost do obdelave materialov, ki naj bi bili kar se da taktilni, smo že tam. 

Beseda wabi pomeni preprostost, skromnost in bivanje v skladu z naravo. Obenem opisuje tudi človeka, ki je zadovoljen z malim, oziroma s tistim, kar poseduje, se ne peha za blagovnimi znamkami in stvarmi, s katerimi bi se lahko postavljal ter razkazoval svojo kupno moč. Medtem ko beseda sabi opisuje tisto, kar se dogaja v teku časa. Prakticiranje sabija pomeni sprejemanje naravnega cikla življenja in smrti, prav tako staranja in vseh nepopolnosti, ki jih le-to prinese s seboj. 

Obenem je to tudi eden zadnjih trendov v opremljanju interierjev, ki nas spodbuja k premišljenem nakupovanju. Kvalitetni naravni materiali se lepše starajo, čeprav bomo za takšne izdelke odšteli nekaj več, jih bomo imeli v posesti dalj časa kot izdelke masovne industrijske proizvodnje.

Tudi midve se trudiva čim bolj slediti tej filozofiji. Podpiranje domačega oblikovanja in rokodelstva se nama zdi izjemno pomembno. V Paradi boste našli veliko rokodelskih izdelkov domačih oblikovalcev. S časom pa želimo svojo ponudbo popestriti tudi z izdelki oblikovalcev iz sosednjih držav, predvsem vzhodnih. Vzhodnjaki imajo zelo lepo tradicijo in kvalitetno oblikovanje, ki pa je denimo v primerjavi s skandinavskim precej zapostavljeno.

Čeprav ste z ulice nekoliko skriti, je vaše skrito orožje sveže prenovljen atrij. Kako ga boste izkoristili v decembru? In povejte nam kaj več o pravkar razstavljenih umetninah kiparja Braneta Širce … 

Res je najina trgovinica malce odmaknjena od vrveža ulice, a prav to jo dela posebno. Želeli sva si, da Parada ne bo samo trgovina, ampak naj bo prostor, v katerem se človeku za trenutek ustavi čas. Prostor, v katerega se umakne od "ponorelega sveta" in si vzame čas zase, za uživanje v lepem in konec koncev tudi za klepet s prjateljem, ob mizici v atriju hiše. 

Veseli sva, ko vidiva, da Parada postaja trgovina iz najinih sanj. 

Lepoto obnovljenega atrija misliva izkoristiti za razne prireditve, literarne večere in razstave. Pozno spomladi bo slikovitost prostora izkoristila prireditev Svetlobna gverila, tik pred prižigom lučk v Ljubljani, pa smo s slikarjem Branetom Širco pripravili razstavo Žičnikov, ki bo na ogled do sredine januarja.

Brane Širca s tehniko ukrivljanja in vozlanja žice, ki v ustvarjalnem procesu sicer tri dimenzionalne skulpture prevzame vlogo osnovne likovne prvine – črte, predstavlja raznoliko množico obrazov. Ti so s pomočjo reflektorske razsvetljave svoje mesto našli na stenah hodnika ter v atriju hiše na Mestnem trgu 10. Žičniki Braneta Širce so votle skulpture, ki se proti svoji volji gibljejo na tankih jeklenih palicah, in risbe hkrati.

Prav ta hiša, kjer danes stoji vajina Parada, ima za eno od vaju – Petro močan emocionalen naboj, saj ste tukaj preživeli prva leta svojega življenja, pred davnimi leti pa so imeli tu trgovino s tekstilom že vaši stari starši. Ste si kdaj predstavljali, da bosta danes na njunem mestu? 

Bolj kot samo bivanje v hiši so jo zaznamovale zgodbe o njej in njenih prebivalcih, ki jih je pripovedoval oče. Že pradedek je v hiši odprl manufakturno trgovino z blagom, ki pa se je po vojni zaprla.

Čeprav sem se v otroštvu izredno rada igrala trgovine, pa nihče niti za hip ni pomislil, da bova v zrelih letih s prijateljico, prav tu, ponovno obudili trgovskega duha. Pristen vonj stare trgovine pa je zaprt v skrinjah, ki sva jih v Parado prinesli s podstrehe hiše. 

Petro in Valentino lahko srečate v Parada Lifestyle Shop, trgovinici v srcu Ljubljane, na Mestnem trgu 10, skozi prenovljen in umetniško razpoložen atrij, sveže utrinke vsega lepega pa ujamete tudi na njihovem Instagramu ali Facebooku.

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc