15 dobrih praks trajnostnega urbanega razvoja v Sloveniji

Inštitut je avgusta lani občine in javna podjetja pozval, naj posredujejo dobre prakse trajnostnega urbanega razvoja, ki naslavljajo kompleksne izzive z uporabo celovitih in vključujočih pristopov. Gre za prakse, ki dobro delujejo in zagotavljajo želene rezultate ter lahko služijo kot navdih ali model, ki ga je mogoče prenesti v druga okolja.

Ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali Tomaž Miklavčič z ministrstva za okolje in prostor, Mojca Švajger z Občine Tržič ter Nina Plevnik in Petra Očkerl z Inštituta za politike prostora, je iz nabora 29 prijetih prijavil izbrala 15 dobrih praks, ki najbolje ustrezajo kriterijem in upoštevajo načela programa Urbact o trajnostnem celostnem urbanem razvoju.

• Med dobrimi praksami je celovit pristop umirjanja prometa v Bohinju, s katerim v turistični destinaciji skrbijo za varovanje in ohranjanje narave v najbolj občutljivih in obleganih predelih občine.
• Črna na Koroškem se je na seznam uvrstila s skrbnim načrtovanjem infrastrukture in spodbujanjem aktivnosti, ki prispevajo k večji telesni aktivnosti, zdravemu življenjskemu slogu in aktivnemu pristopu k izboljšanju lastnega počutja in zdravja.
• Dobra praksa je tudi participacija za prenove otroških igrišč v Občini Kočevje, kjer pri načrtovanju prenove igrišč upoštevajo želje, pobude in potrebe otrok.
• V Krškem pa so z domiselnimi talnimi poslikavami na regionalni cesti uspeli umiriti hitrost prometa ob Osnovni šoli Jurija Dalmatina.
• Ljubljana z zelenim javnim naročanjem pisarniškega in higienskega papirja skrbi za zapiranje lokalnih snovnih tokov in spodbuja zeleno gospodarstvo ter trajnostni razvoj. Manjša električna vozila Kavalir v Ljubljani pa dobro dopolnjujejo javni mestni prevoz in omogočajo premikanje starejših, gibalno oviranih in drugih po območju zaprtem za promet.
• Ljubljana je s preureditvijo odsluženega mestnega avtobusa pridobila mobilni mladinski center, ki omogočata izvajanje mladinskega programa v soseskah, kjer primanjkuje mladinske infrastrukture.
• Mestna občina Ljubljana pa je priznanje prejela tudi za pozno košnjo javnih zelenih površin Pokosili bomo, ko se bodo čebele najedle, s čimer skrbi za ohranjanje biodiverzitete v mestu in zmanjšuje stroške vzdrževanja.
• Priznanje je prejelo tudi Javno podjetje Nigrad Maribor za pilotno proizvodnjo montažnih blokov iz recikliranih nenevarnih gradbenih odpadkov, s čimer uresničuje cilje krožnega gospodarstva.
• Mestna občina Maribor pa je uspela območje Koroške ceste z Glavnim trgom iz prostora primarno namenjenega avtomobilskemu prometu preurediti v javni prostor, namenjen ljudem, kar ima boljše družbene, gospodarske in okoljske učinke.
• V Novem mestu so za dodatno varnost otrok na postajah šolskih avtobusov poskrbeli z dodatno označitvijo, ki opozarja voznike na prisotnost otrok.
• Slovenj Gradec izvaja inovativne aktivnosti, s katerimi spodbuja kolesarjenje za opravljanje kratkih poti in prostočasno dejavnost ter obenem krepi lokalno gospodarstvo.
• Velenje pa je priznanje prejelo za promocijo kolesarjenja in novih kolesarskih povezav z enotno grafično podobo.
• Škofja Loka je preuredila površino ob Loškem gradu v grajski vrt, za katerega skrbijo osebe z motnjami v duševnem razvoju, ki pridelke tudi predelajo in prodajo.
• Prenova pokopališča v Trbovljah pa je omogočila optimizacijo rabe prostora ter zmanjševanje količin odpadnih sveč in drugih odpadkov, ki nastajajo na pokopališču.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču