Ste bili zelo presenečeni, ko ste bili izvoljeni? Ob Bajuku kot protikandidatu najbrž niste imeli mnogo upanja na uspeh, ali pač?

Presenečeni so bili predvsem tisti, ki so si sami pri sebi ustvarili mnenje, da na listi SDS kandidiram zgolj zaradi imena, ki bi stranki lahko prineslo dodatne točke, ne pa tudi moje izvolitve. Kar pa se tiče dr. Bajuka, sem se zavedala, da je kot protikandidat izjemno močan in da ima med volivci ustvarjeno politično držo in zato tudi prednost, ki pa je bila bolj psihološka kot dejanska. Sama pri sebi sem vedela, da imam določene prednosti. Recimo mladost, ki sem jo znala obrniti v svoj prid, tako da so na volišče prišli tudi mladi, za katere velja neko splošno prepričanje, da so apolitični. To ni res, samo pravo formulo jim je treba dati, da se lahko z nekom poistovetijo. Ampak odločilno za moj uspeh je bilo to, da sem kandidirala na listi SDS, tega ne zanikam. Kljub vsemu nisem čisto verjela v to, da bom dosegla višji rezultat od dr. Bajuka. No, če ga ne bi, bi to posledično tudi pomenilo, da ne bi bila izvoljena.

Vam je čestital?

Mi je. Najprej sva se srečala že med volilno kampanjo in se že takrat na kratko pogovorila o tem, kako bova sodelovala. Moj problem ni bil samo ta, da je kandidiral tako močan kandidat, kot je dr. Bajuk, ampak tudi to, da je prihajal iz podobne politične opcije. Ljudje, ki so se odločali, so se znašli pred dilemo. Ali izbrati človeka, ki mu verjamejo in mu lahko zaupajo, ker ga po politični plati poznajo, ali pa nekoga, v tem primeru mene, ki sem jim morda všeč, si pa moram to zaupanje še pridobiti. Po moje je bila tu dilema največja, in zato presenečenje nad odstotkom ljudi, ki so me volili.

Zakaj ste se pa sploh odločili za politiko? Vas je povabil Janez Janša?

Z Janezom Janšo sva se spoznala, ko sem v Vipavi vodila predvolilno kampanjo dr. Berniku, ki je takrat kandidiral za predsednika države. Nato sva se srečevala na raznih prireditvah SDS, ki sem jih vodila. Moram reči, da sem bila po svojem političnem prepričanju vedno blizu tej opciji. Stranka me je namreč prepričala s svojo konsistentno, načelno držo. Ko so me poklicali iz kabineta Janeza Janše, sva se pogovorila, nato pa sem se odločila, da kandidiram na listi SDS. Odločitev seveda ni bila lahka, ampak rekla sem da. Predvsem zato, ker sem prepričana, da človek, ki ne sprejema izzivov, osebnostno ne raste tako kot nekdo, ki je odprt za nove stvari.

Ljudje nasploh mislijo, da ste prišli v parlament zaradi svoje privlačnosti. Bi lahko rekli, da ste pred volitvami veliko vedeli o politiki? Menda niste vedeli, kdo je vodja poslanske skupine SDS pa koliko poslancev je imela stranka v parlamentu …?

Verjetno kakšno točko prinese tudi privlačnost, vendar se ne bi sklicevala na to. Videz ni dolgoročni pokazatelj uspešnosti, ampak največkrat kategorija trenutnosti. Prej ko slej se izkaže, da hočejo ljudje videti rezultate tvojega dela, ne pa samo lepih besed in nasmeha. O politiki sem vedela toliko, kot ve državljan, ki spremlja dnevnopolitične teme. Nisem se spuščala v detajle političnih dogodkov, sem pa imela o njih ustvarjeno mnenje. Trenutno je moj največji problem realizacija svojih jasno zastavljenih političnih ciljev. Skozi prakso pridobivam izkušnje, kako kakšno stvar izpeljati, na koga se obrniti, kako priti do informacij … Vprašanje o številu poslancev mi je še pred volitvami zastavil novinar Studia City. V tistem času se nisem toliko ukvarjala z imeni in številkami, ampak z vprašanjem lastne distance do politične kariere. Zdaj lahko poimensko naštejem vodje vseh poslanskih skupin, vendar se mi to zdi brezpredmetno. Da, priznam, imen in številk nisem vedela.

S čim bi bili zadovoljni po štirih letih dela v parlamentu?

Zadovoljna bi bila, če bi ljudje v Vipavski dolini znali svoje odlične izdelke tudi prodajati, ne samo proizvajati. Da se ne bi bali lastnega neuspeha, za kar pa bo treba veliko vlagati v znanje o trgu, dvigovati kakovost ponudbe.

Če se nočemo izgubiti v evropskem kapitalizmu, bo treba več vlagati v lastne znamke, v prepoznavne produkte, ki so značilni samo za Slovenijo, ter v razvoj tehnologij, potrebnih za realizacijo določenih projektov. Slovenija je sicer res majhna, pa ravno zaradi tega država, ki ima prihodnost in razvoj sama v sebi. To moramo izkoristiti.

Kaj pa ima funkcija podpredsednice parlamentarnega odbora za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo s tem?

Saj gospodarstvo in visoko šolstvo morata sovpadati. Zdaj prav v Ajdovščini in Vipavi razmišljajo o projektu Politehnike, kjer naj bi si roko podali univerza in gospodarstvo. To je super. Lahko bomo videli, kako teorija deluje v praksi.

V vodstvu SDS je kar nekaj žensk. Je med vami kaj rivalstva za naklonjenost Janeza Janše?

Po pravici povedano, s tem se ne ukvarjam. S predsednikom stranke se niti ne vidiva prav pogosto, samo toliko, kot je to potrebno za normalno opravljanje dela.

V Oni ste pojasnjevali veliko število žensk okrog njega z njegovim magnetizmom. Se tudi vam zdi privlačen moški?

Janez Janša je človek s karizmo. Ima zgodbo. Takšnim ljudem ne sledijo samo moški, ampak vsi. Da pa sem v Oni to komentirala tako, sem storila zato, ker se mi je zdelo že smešno, da me novinarji to vedno znova sprašujejo. Ženske, na katere so ciljali novinarji, so tu predvsem zato, ker so za svoje delo, ki ga opravljajo, strokovno usposobljene.

Pravijo, da je politična moč velik afrodiziak. Se strinjate?

Platon govori v svoji Državi, da se za politiko odločajo ljudje, ki si želijo oblasti, denarja ali časti ... To je bila vsebina razmišljanja o lastni distanci do politike.

Kaj pa ženske?

To verjetno sodi zraven oblasti. Mogoče. (smeh)

Ali ta afrodizična moč deluje tudi v obratni smeri? S političarke na moške?

Ma, ne vem. Zdaj so naredili tak bum: Eva Irgl v politiki! Kaj bo zdaj? To jemljem predvsem kot odgovornost in dolžnost, ki so mi ju zastavili volivci. Kar se pa tega tiče, verjamem, da je za medije to zanimivo. Najprej sem delala kot televizijska voditeljica, študiram teologijo in zdaj sem pristala v politiki. To je dejansko skupek nekih segmentov, ki me predstavljajo in so si v osnovi zelo različni, imajo pa en skupni imenovalec, in to je redkost. Verjetno ta redkost spodbuja to, da deluje na ljudi tako skrivnostno. Ampak to največkrat ustvarjajo mediji, saj potrebujejo zgodbe.

Zakaj ste prenehali delati na televiziji?

Najprej sem delala v razvedrilnem programu in niti danes še ne vem, zakaj je bila oddaja Tv Genij ukinjena. V to se ne bi niti spuščala, saj sem to izvedela kar na hodniku. Potem sem delala v jutranjem programu, kjer pa nisem našla neke motivacije za nadaljevanje, pa še odnosi niso bili najboljši. Tudi zato sem prenehala delati na televiziji. Predvsem pa sem želela narediti še kakšno drugo stvar v življenju. Ko so mi predlagali, da kandidiram na listi SDS, sem to sprejela kot izziv. Zdi se mi, da človek, ki ne sprejme izzivov, ki so mu ponujeni, ne more osebnostno rasti.

Je res, da se je znala Miša Molk zelo hitro odkrižati potencialnih, mlajših tekmic? Je šlo za to?

Sodila o tem ne bom. Cenim njeno delo televizijske voditeljice, je pa res, da je pod njenim urednikovanjem delalo zmeraj manj žensk. Mogoče pa smo bile vse nesposobne.

Kot študentka teologije prav veliko sošolk najbrž nimate?

Še vedno več, kot pa je žensk v parlamentu.

Ste verni?

Sem, ampak za teologijo se nisem odločila zaradi tega. To nima nobene zveze z mojim verskim prepričanjem.

Kako si pa boste s teologijo lahko pomagali v življenju?

Jaz si že sedaj pomagam. Za teologijo sem se odločila, ker je to študij, ki ti da neko širino, predvsem pa pregled na humanistično družboslovnem področju. Res pa je, da mi večkrat rečejo: »Jaz bi tudi šel študirat teologijo, ampak šele kot drugi študij.« Dejstvo je, da je teologija življenjski študij. Ko končaš petletni študij, je to samo delček vsega, kar bi še lahko spoznal in odkril o življenju.

Izjavili ste, da bi kot duhovnica znali napolniti cerkve, in to predvsem z moškim občinstvom. Se vam zdi, da bi morala biti katoliška cerkev manj dogmatična na tem področju?

Ne, mislim, da za dogme že vedo, zakaj so jih tako postavili. Ampak, predvsem sem to rekla, ker se mi je zdelo hecno, da me sprašujejo, kaj bi bilo, če bi bilo. Taka vprašanja nimajo neke trdne osnove in zato sem rekla, da bi verjetno malo bolj napolnila Cerkev. Saj ženska v katolištvu ni zatirana, kot se skuša prikazati. Če samo pogledamo lik Marije. To je neki primat v katolištvu in predstavlja zelo veliko vlogo in s tem posledično priznava tudi veliko vlogo drugih žensk. Ne mislim, da bi se morale ženske tudi v cerkvi boriti za emancipacijo.

Vedno ste bili zanimivi za medije. Se je zdaj, ko ste se lotili politike, odnos medijev do vas kaj spremenil? In kako se recimo odzovete, ko preberete izjavo svojega nekdanjega fanta Vanje Aliča, pevca skupine Zaklonišče prepeva, ob vaši izvolitvi, da je z vami hodil zato, ker je 'treba sovražnika spoznati od znotraj'?

Seveda se lahko na takšno izjavo odzoveš na več načinov. Jaz sem jo vzela kot duhovito. Kar pa se odnosa medijev tiče, morda ni čisto isti kot prej. Včasih nategujejo vrvico oni, včasih jaz. V principu pa dobro sodelujemo.

Kako se počuti lepa ženska v parlamentu? So sodelavci zelo napadalni?

Zelo lepo. Spoštujejo me in me sprejemajo kot sebi enakovredno.

Poškilijo kdaj v tangice, kadar dobijo priložnost za to?

No, saj nimam vedno oblečenih tangic. (smeh)

TEKST: Tadej Golob

FOTO: Ivana Krešić

Novo na Metroplay: “Vse, kar je za psiho preveč, nase prevzame telo” | Tomislav in Nina Senečić