48-urni "skok" z Borellom in Lenarčičem v Afriko v iskanju partnerstva z EU (reportaža)

Za EU je pravo partnerstvo z Afriko ključen strateški cilj, ki ga narekuje geostrateška realnost. Kam pa naj se ozira unija, če ne v Afriko? Na drugi strani Atlantika je trenutno sovražna partnerica, med sosedami sta agresivni Rusija in Turčija, Kitajska je v najboljšem primeru sistemska tekmica, ponazarjajo izbiro v uniji.

Kot največji izziv vidijo problem slabega upravljanja v Afriki, ki ima ogromne potenciale, a zlasti zaradi kolonialne zapuščine in vloge igrišča interesov v hladni vojni šepa pri njihovem izkoriščanju. Kot naravni razlog za to, da Afrika za svojo prvo partnerico izbere unijo, ne pa Kitajske ali Rusije, pa vidijo v dejstvu, da je sodelovanje z demokracijo preprosto varnejše.

V EU se že dlje časa zavedajo, da morajo spremeniti preveč pokroviteljski pristop. Zato je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen za svojo prvo pot v tujino izbrala Etiopijo, kjer je sedež Afriške unije (AU). V začetku marca je EU razgrnila predlog nove strategije za partnerstvo z Afriko. Cilj je bil, da jo EU in AU družno potrdita na vrhu ta mesec v Bruslju, ki pa so ga morali zaradi covida-19 preložiti.

To je kontekst obiska visokega zunanjepolitičnega predstavnika unije Josepa Borrella in komisarja za krizno upravljanje Janeza Lenarčiča v Etiopiji minuli četrtek in petek, ki je bil po preložitvi oktobrskega vrha namenjen ohranjanju in krepitvi stikov z AU in Etiopijo v času covida-19 in ob slabšanju političnih razmer v državi zaradi zaostrovanja notranjih konfliktov.

Etiopija, ena najvplivnejših članic AU, je deležna vse več pozornosti mednarodne javnosti. Medtem ko je bila včasih baza tujih medijev v vzhodnem delu Afrike v Nairobiju, sedaj vse več velikih medijskih hiš pošilja svoje novinarje v Adis Abebo. Prihodnji meseci bodo izjemno zanimivi, pravijo s precejšnjo mero zaskrbljenosti sogovorniki, ki dnevno spremljajo razmere v državi.

Karizmatičen Nobelov nagrajenec za mir, svobode medijev pa ni

Po značilnem koronskem letu iz Bruslja v Adis Abebo - letališče strašljivo prazno, letališke trgovine in kavarne zaprte, obvezen negativen test, letalo skoraj brez potnikov, maska povsod in ves čas - je bila prva postaja Borrella in Lenarčiča v Etiopiji skladišče humanitarne opreme v prestolnici, kjer sta predala sedem in pol ton opreme za testiranje na novi koronavirus.

Po predaji humanitarne opreme sta se Borrell in Lenarčič v Adis Abebi srečala s karizmatičnim 44-letnim etiopskim premierjem Abiyem Ahmedom, ki je lani dobil Nobelovo nagrado za prizadevanja za mir s sosednjo Eritrejo, a mu po smelih reformah in poskusu centralizacije države z več kot 80 etničnimi skupinami sedaj uhajajo stvari iz rok, zato se po pričevanjih tistih, ki živijo v Adis Abebi in dnevno spremljajo politično dogajanje, vse bolj zateka k nedemokratičnim prijemom.

"Tukaj ni nikakršne svobode medijev," sem slišala z več strani ob redkih priložnostih pogovorih z ljudmi, ki niso bili del uradne delegacije evropske ali etiopske strani. Oblasti so na primer aretirale novinarje, ker so spremljali nezakonite regionalne volitve v regiji Tigray, sicer zibelki etiopske civilizacije.

Volitve so v tej regiji, ki jo obvladuje sedaj največja opozicijska, a pred tem dolga leta vladajoča stranka Ljudska osvobodilna fronta Tigray (TPLF), po navedbah pričevalcev organizirali, ker menijo, da premierjeva stranka splošnih, regionalnih in lokalnih volitev, ki naj bi bile avgusta, ni preložila zaradi covida, temveč ker se oklepa oblasti.

Novinarji ne morejo poročati o tem, kar se res dogaja, ker se bojijo, da bodo izgubili službo ali da jim bodo zmanjšali plačo. Pripadniki določene etnične skupine ne morejo na magistrski študij, ker etnična skupina, ki jim to lahko omogoči, sovraži njihovo etnično skupino. To je le ena na hitro povzeta zgodba, ki sem jo slišala na kratkem, zgolj 48-urnem obisku.

Novinarji, ki smo spremljali obisk, na prizorišče srečanja s predsednikom vlade nismo smeli. Sogovorniki, ki dnevno spremljajo dogajanje in so bili tudi že v osebnem stiku z premierjem, pa so mi povedali, da je "Abiy manija" vsekakor stvar preteklosti. Premierja sicer opisujejo kot karizmatičnega in "estetičnega lakomneža", ki je lahko zelo mehak, lahko pa deluje stalinistično.

Uradna zgodba je drugačna. Od vrste različnih predstavnikov vlade smo na uradnih sestankih slišali, da so se razmere v minulih dveh letih, torej odkar je Abiy prevzel položaj, spremenile občutno na bolje in da se bo pozitiven trend vsekakor nadaljeval.

Na vprašanje, kakšno je sporočilo EU etiopskemu premierju v predvolilnem času, ko je zaznati nazadovanje glede spoštovanja človekovih pravic, je Borrell izpostavil, da po 48-urnem obisku ne bo delil lekcij in da je edina pot naprej dialog. Lenarčič pa je poudaril, da bodo volitve prihodnje leto pomembna preizkušnja in da je za prihodnost Etiopije ključno nadaljevati po poti demokracije.

Ob kavi miru o perečem migracijskem začaranem krogu

Medtem ko se je Borrell prvi dan obiska srečal z etiopskim zunanjim ministrom, je Lenarčič obiskal ministrstvo za mir, verjetno edino ministrstvo te vrste na svetu, kjer v posebni vitrini hranijo premierjevo Nobelovo nagrado. Na steni sobe, kjer sta se pogovarjala z ministrico Muferiat Kamil, je upodobljen bel golob z oljčno vejico v kljunu. Zraven je stal oborožen varnostnik v uniformi.

Med njunim spoštljivim in umirjenim pogovorom o perečem migracijskem začaranem krogu, iz katerega se poskuša izviti Etiopija, so za vse navzoče skuhali pravo etiopsko kavo, ki se pije tako, da se v skodelico kave namoči svež list kavovca, kar daje kavi izjemno osvežilen okus, prostor pa ovije v prijeten vonj.

Ministrstvo ima širok nabor pristojnosti in dejansko pokriva vso kompleksnost migracij v Etiopiji, ki je država izvora, tranzita in tudi cilj migrantov. Največji problem je 1,8 milijona notranje razseljenih oseb, od tega 1,2 milijona zaradi etničnih konfliktov, preostalih pa zaradi naravnih katastrof, zlasti suš, čeprav državo pestijo tudi poplave, napadi kobilic in epidemije.

Lenarčič je izpostavil, da unija deli željo presekati začarani krog, pri čemer je ključno nasloviti vzroke migracij. Pojasnil je koncept novega evropskega migracijskega pakta, ki temelji na krepitvi vračanja nezakonitih migrantov, in opozoril, da je trenutno zelo težko vrniti Etiopijce iz EU nazaj v njihovo državo. Izpostavil je tudi zaskrbljenost zaradi zaostrovanja doslej precej odprte državne migracijske politike.

Ministrica je izrazila veliko hvaležnost za podporo unije ter opozorila, da potrebujejo tesno sodelovanje in tako tehnično kot finančno podporo. Komisarju je ob odhodu izročila "dar miru" - etiopsko kavo in skodelico. Poslovila sta se z zavezo k tesnemu sodelovanju, tudi na področju obvladovanja naravnih nesreč.

Krvavo potrebne trajne rešitve za notranje razseljene osebe

Drugi dan sta Borrell in Lenarčič obiskala Qoloji, največji center notranje razseljenih v etiopski somalijski regiji, vzpostavljen julija 2016, ki je od prestolnice oddaljen približno uro letalske vožnje ter še uro in pol vožnje z avtomobilom. To je regija, kjer več kot polovica prebivalstva potrebuje humanitarno pomoč.

Ogled centra potrjuje, da so nujne trajne rešitve. V centru, kjer je okoli 80.000 ljudi, imajo zdravstveno postajo, a nobenega zdravnika. Porodnišnica je v malo večjem zabojniku. Povedali so, da naredijo okoli 250 testov na koronavirus na dan in da je stopnja okuženosti okoli desetodstotna, pri čemer zatrjujejo, da nimajo še nobenega smrtnega primera.

Borrell in Lenarčič sta se preko tolmačev in ob navzočnosti etiopskih uradnikov pogovorila s predstavniki skupnosti, ki gosti center, in z ljudmi, ki so se tja zatekli pred konflikti in nasiljem. Prvi opozarjajo na obljube, da bo to le začasna rešitev. Drugi želijo boljše pogoje za življenje, boljše izobraževanje, namestitev in zdravstveno oskrbo.

V odziv na opozorila in pozive ljudi, da potrebujejo več podpore, je Lenarčič zatrdil, da je unija pripravljena podpreti trajne rešitve, ki bodo temeljile na prostovoljnem, varnem in informiranem vračanju ob spoštovanju dostojanstva ljudi, a da je to v prvi vrsti odgovornost etiopskih oblasti.

Poskušala sem govoriti z ljudmi v centru, a nismo našli skupnega jezika. Na vprašanje, kakšne so razmere v centru, mi je eden od sogovornikov, ki so center že večkrat obiskali, odgovoril, da bi lahko bilo mnogo huje in da marsikje drugod je mnogo huje. Slišala sem izraze izjemnega spoštovanja in hvaležnosti, ki ga čutijo do EU, ker jih obišče in pomaga.

Otroci v centru, ki smo jih videli, so bili v glavnem nasmejani in razposajeni. Glasno so obkolili prostor, v katerem sta se Borrell in Lenarčič na zelenih, roza in modrih plastičnih stolih pogovarjala z odraslimi, in radovedno kukali skozi leseno konstrukcijo. Žal smo lahko komunicirali le s kretnjami. Eden od navzočih mi je dejal, da sprašujejo, ali je prišel predsednik.

Problem reintegracije Etiopijcev, ki jih vrača Savdska Arabija

Drugi pereč problem je vračanje Etiopijcev, ki v iskanju boljšega življenja množično odhajajo v Savdsko Arabijo, kjer bivajo v katastrofalnih pogojih. Poroča se o 10.000 vrnjenih na mesec, vključno s približno 400 otroki brez spremstva na teden. Poroča se o nasilju, ugrabitvah, mučenju, spolnih napadih. Veliko se jih kljub temu še enkrat odpravi na pot.

Borrell in Lenarčič ter člani njunih delegacij so se v četrtek v Adis Abebi v tranzitnem centru za te ljudi, ki ga podpira Mednarodna organizacija za migracije (IOM), preko tolmačev pogovorili z nekaterimi ženskami in dekleti, ki so prepotovale mučno pot do Savdske Arabije in nazaj. Med njimi sta bili tudi 12-letna deklica in mlada mati z novorojenčkom.

Sogovornice so na dveh ločenih pogovorih pripovedovale, da so odšle na pot v upanju na boljše življenje in da niso vedele, da je v Jemnu vojna. Opisovale so slabe bivanjske in prehrambene razmere centrih za pridržanje ter zatrdile, da se ne bi še enkrat odpravile na pot.

Na pogovoru z mladima ženskama, ki sem se ga udeležila in je prav tako potekal preko tolmačenja, je bil navzoč uradnik etiopske vlade, ki je ves čas vestno beležil izrečeno in vmes odkimaval z glavo, tako da po pogovoru ostaja v zraku vprašanje, koliko je bilo izgubljenega v prevodu.

Etiopija žarek upanja, ki ne sme ugasniti

Kljub vsem krizam, ki pestijo državo, Borrell izpostavlja, da je Etiopija žarek upanja v Afriki, ki ne sme ugasniti. Prizadevanja EU se zdijo iskrena. Tudi hvaležnost afriške strani za vso podporo. A na obeh straneh pričakujejo več. Po tem sicer kratkem, površinskem in omejenem vpogledu v Etiopijo tako prevladuje vtis, da bo pot do zaželenega pravega partnerstva s sestrsko celino, kot v uniji radi rečejo Afriki, še najmanj dolga in trnova.

(piše posebna poročevalka STA iz Etiopije Petra von Wüllerstorff)

Novo na Metroplay: “Ljudje mislijo, da je podjetništvo bogastvo brez truda!” | Marko Verdev