57 naselij v Sloveniji brez prebivalcev, največ porok lani junija

Število sklenitev zakonskih zvez je bilo lani za osem odstotkov nižje kot leto prej. Največ parov, in sicer več kot 1100, se je poročilo junija. Najmanj zakonskih zvez, in sicer 186, pa je bilo sklenjenih januarja, kažejo podatki Statističnega urada RS (Surs).

Za nekaj manj kot 89 odstotkov nevest in prav tako 89 odstotkov ženinov je bila lani sklenjena zakonska zveza prva. V nekaj več kot 82 odstotkih je bila to tudi prva zakonska zveza za oba novoporočenca. Ženini, ki so se poročali prvič, so bili stari povprečno 32,8 leta; neveste, ki so se poročale prvič, pa povprečno dve leti mlajše.

Večina zakonskih zvez je sklenjenih med državljani Slovenije. Pri skoraj 81 odstotkih porok sta bila tako ženin kot nevesta slovenska državljana. Pri nekaj manj kot devetih odstotkih porok je bil ženin državljan Slovenije, nevesta pa državljanka kake druge države, največkrat Bosne in Hercegovine. Pri nekaj manj kot osmih odstotkih porok pa je slovenska državljanka sklenila zakonsko zvezo z ženinom, ki je bil državljan druge države; tudi med temi so bili najštevilnejši državljani Bosne in Hercegovine. Pri skoraj treh odstotkih porok sta bila ženin in nevesta prebivalca s tujim državljanstvom.

V preteklem letu je bilo sklenjenih tudi 54 istospolnih partnerskih zvez, in sicer 25 moških in 29 ženskih.

Ločitve

Razvezanih zakonskih zvez pa je bilo lani za 5,5 odstotka več kot leto prej. Njihove zakonske zveze so trajale povprečno 14,3 leta. 40 zakonskih zvez je bilo razvezanih že v prvem letu zakona, 17 parov pa se je razvezalo po 50 ali več letih zakona. Povprečna starost razvezanih mož je bila 46,8 leta, povprečna starost razvezanih žena pa 43,9 leta.

V dobri polovici razvezanih zakonskih zvez ni bilo mladoletnih vzdrževanih otrok, v preostalih 1215 razvezanih zakonskih zvezah pa je bilo ob razvezi skupaj 1980 vzdrževanih mladoletnih otrok. Večina jih je bila ob razvezi dodeljena materam (skoraj 68 odstotkov), dobrih pet odstotkov jih je bilo dodeljenih očetom, obema staršema pa dobrih 24 odstotkov.

Naseljena naselja

Prebivalci Slovenije so sicer na prvi dan letošnjega leta živeli v 5978 naseljih. Najgosteje naseljeno mestno naselje je bil Piran s skoraj 5360 prebivalci na kvadratni kilometer. Če bi hoteli tako gosto naseliti celotno Slovenijo, bi potrebovali blizu 109 milijonov prebivalcev.

Najredkeje naseljeno naselje v Sloveniji, brez upoštevanja naselij brez prebivalcev, pa je bilo naselje Trnovec v občini Kočevje, kjer je na kvadratnem kilometru živelo povprečno manj kot 0,05 prebivalca (ali eden na 21 kvadratnih kilometrov). Če bi bila vsa država poseljena tako redko, bi bilo v njej manj kot 950 prebivalcev.

Največ naselij brez prebivalcev je bilo v občini Kočevje, in sicer 16. V tej občini je naselje Kleč, ki je bilo leto prej še brez prebivalcev, 1. januarja letos pa je imelo štiri prebivalce. Je pa lani brez prebivalcev ostala Rogla v občini Zreče, ki 1. januarja 2019 še imela tri prebivalce, na začetku letošnjega leta pa ne več.

V desetih naseljih, ki so imela po najmanj 30 prebivalcev, ni bilo otrok, torej prebivalcev, starih manj kot 15 let. Največje med takimi naselji je bilo Završje v občini Trbovlje, ki je imelo 42 prebivalcev, od katerih nihče ni bil mlajši od 15 let.

V treh naseljih z najmanj 30 prebivalci pa ni bil nihče star 65 ali več let. Največje od teh treh naselij je bil Sovinek v občini Semič z 39 prebivalci, so še navedli na Sursu.

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc