Pravoslavno novo leto

Poleg klasike, ki se dogaja v noči z 31. decembra na 1. januar, nam je v Sloveniji najbliže praznovanje pravoslavnega novega leta. Nekatere pravoslavne cerkve namreč ne priznavajo gregorijanskega koledarja, ki ga je leta 1582 uvedel papež Gregor XIII., ampak sledijo julijanskemu, ki ga je 46 pr. n. št. vpeljal Julij Cezar in za 13 dni kasni za gregorijanskim novim letom.

Po julijanskem koledarju se ravnajo srbska, ruska in gruzijska pravoslavna cerkev, patriarhije v Jeruzalemu, Alek­sandriji in Antiohiji ter Sveta gora in starokoledarniki v Grčiji. Približno 46 tisoč pravoslavnih kristjanov, ki v Sloveniji pripadajo srbski pravoslavni cerkvi in Makedonski pravoslavni skupnosti, bo tako praz­nik s 13. na 14. januar 2011 proslavljalo doma ali v gostiščih, ki bodo pripravila zabave ob pravoslavnem novem letu.

Če pa želite doživeti pravo zabavo, potem si rezervirajte mizo v kateri od 'kafan' v boemski beograjski Skadarliji.

Muharam

Muslimansko novo leto ni hec! Prvi mesec muslimanskega koledarja se imenuje muharam, velja za enega od štirih svetih in je ob ramazanu najbolj sveti mesec. Takrat je prepovedano bojevanje, koren besede 'haram' namreč pomeni prepovedan. Vendar se praznovanje praz­nika v muslimanskem svetu razlikuje. Za šiite je deseti dan meseca (ašura) dan žalovanja, ko se spominjajo bitke v Karbali (današnji Irak), najbolj dramatično pa je dogajanje v Iranu, Iraku in nekaterih zalivskih državah, kjer pripravljajo pasijonske igre, v katerih oživijo bitko v Karbali, pogosto pa se udeleženci bičajo in trpinčijo, da bi podoživeli usodo mučencev.

Za sunite je to mesec, v katerem je prerok Mohamed največ časa posvetil postu in molitvi. Na dan ašure je zelo priporočljiv post, zato se veliko vernikov temu podvrže, zvečer pa se zberejo na iftarju oziroma večerji, ki označuje konec posta. Letos se mesec muharam in torej hidžretsko leto 1432 začenja v noči s 6. na 7. december.

Nauruz

Perzijsko novo leto se začne na pomladno enakonoč­je, praznujejo pa ga že vsaj 3000 let. Praznik pomladi je namreč globoko zakoreninjen v tradiciji zoroastri­z­ma, vere, ki je vladala v času največjega razcveta perzijskega imperija, in kar nekaj teorij dokazuje, da so bile palače in dvorane v Perzepolisu zgrajene prav za praznovanje nauruza. Praznik poleg Irancev praznujejo tudi v Turčiji, Iraku, Afganistanu, Indiji, Pakistanu in drugih 'stanih' srednje Azije.

V Iranu bo Nauruz nastopil 21. marca 2011 ob 14. uri 50 minut in 45 sekund, najbliže nam pa lahko praznujete spomladi v Albaniji med pripadniki sekte bektaši. Obsedeno čiščenje domovanj pred začetkom novega leta je lastno kar nekaj kulturam in tudi v Iranu spomladansko čiščenje pred praz­nikom postane nacionalni šport. Roke si takrat manejo posebno trgovci, saj se čistoča pokaže tudi z zamenjavo starih oblačil in nakupom vsaj enega novega kosa garderobe. Ko se začne novo leto, je treba obiskati čim več ljudi, zato so vljudnostni obiski sorodnikov, prijateljev in znancev običajno omejeni na 30 minut.

Praznovanje nauruza kot spomladanskega festivala perzijskega izvora je Unesco leta 2010 uvrstil na seznam nematerialne kulturne dediščine.

Kitajsko novo leto

Kitajsko leto zajca se bo začelo 3. februarja 2011. Kaj bo prineslo ... boste izvedeli 22. januarja 2012, ko se bo končalo. Jasno pa je, da se bo na Kitajskem in v državah z večjo kitajsko populacijo v dnevih pred njihovim novim letom zopet začel največji migracijski proces na svetu. V času praznovanja novega leta, ki poteka 15 dni, se Kitajci namreč množično obiskujejo, vrhunec praznovanja pa je praznik luči, ki se dogaja 15. dan prvega kitajskega meseca.

Na praznovanjih je veliko zmajev, vse je večinoma v rdeči barvi, petarde pokajo in lanterne svetijo, vse skupaj pa je povezano z legendo o zmaju Nienu, ki je na prvi dan novega leta žrl živino in vaščane, zlasti pa so mu teknili otroci. Da bi se zaščitili, so vaščani pred vrata postavljali hrano, nekoč pa so opazili, da se je pošast prestrašila otroka, oblečenega v rdeča oblačila. Kmalu so ugotovili, da se zmaj boji rdeče barve in petard, zato je obojega na vsakem praznovanju kitajskega novega leta v izobilju.

V istem času kot Kitajci svoje novo leto, imenovano tet, praznujejo tudi Vietnamci. Toda nikar ne enim ne drugim ne recite, da gre za isto stvar.

Praznik vode

Novoletna praznovanja v deželah jugovzhodne Azije, Burmi, Kambodži, Laosu, na Tajskem in v kitajski provinci Junan so zahodnjaki po­imenovali praznik vode, ker se prebivalci teh dežel na dan polne lune 11. meseca lunisolarnega koledarja v znamenje spoštovanja in za srečo poškropijo z vodo. Praznik, ki so ga včasih določali astrologi, danes pa je datum fiksen, poteka med 13. in 15. aprilom, je predvsem na Tajskem postal prava turistična atrakcija, nedolžno škropljenje z vodo pa je postalo glasno zalivanje turistov.

Najprej so songkran, kot ga imenujejo Tajci, praznovali le na severu države, kamor so ga verjet­no prinesli Burmanci, danes pa se praznuje povsod. Središče zabave vendarle ostaja severno mesto Čang Maj. Ker se je v zadnjih letih praznik sprevrgel v objestno zalivanje z vodo, pospremljeno z ogrom­nimi količinami alkohola, so se tradicionalisti začeli upirati in vse glasnejši so pozivi k vračanju k spiri­tualnim in religioznim temeljem.

Losar

Tibetanci svoje praznovanje novega leta imenujejo losar, kar dobesedno pomeni novo leto, praznujejo pa ga 15 dni, od katerih so prvi trije najpomembnejši. Korenine praznovanja izvirajo iz predbudističnih ritualov, ki so bili povezani z namakanjem, kmetijstvom, grajenjem mostov in drugimi pomembnimi opravili v življenju Tibetancev.

Pred začetkom novega leta je treba izgnati zlobo, kar Tibetanci simbolično opravijo s čiščenjem prebivališč, dan pred začetkom novega leta se tudi obdarujejo s posebnimi kroglicami iz testa, v katerih obdarjena oseba najde predmet, ki ji prijazno prikaže njene vrline ali napake. Če obdarovanec na primer prejme kroglico s čilijem, pomeni, da je klepetav, če pa v kroglici najde košček premoga, pomeni, da ima črno srce.

Tibetanski begunci v Indiji se na svoj najpomembnejši praz­nik v letu zgrnejo v Darmsalo, kjer jih drugi dan novega leta blagoslovi dalajlama in jim podari rdeče-bel trak, ki si ga romarji zavežejo okoli vratu, da bi jih obvaroval pred boleznimi. Losar bodo Tibetanci in tibetanska društva po svetu praznovali 5. marca 2011.

Roš hašana

Judovsko civilno novo leto, torej tisto, ki označuje štetje let, se začenja z dnevom roš hašana, prvim dnevom desetdnevnih velikih praznikov, ki se končajo z najpomembnejšim judovskim praznikom, imenovanim jom kipur ali spravni dan. Naslednje judovsko novo leto bodo judje po svetu praznovali ob sončnem zahodu 28. septembra 2011.

Po vsem svetu na ta dan jedo jabolka in med, kar simbolizira sladko novo leto, značilno pa je tudi trobljenje na šofar, trobilo iz ovnovega roga, ki naj bi jude spomnilo, da prihaja božja sodba. Praznujejo dva dni, opoldne prvega dne pa opravijo tašlih, molitev ob tekoči vodi, ki simbolično odplavi grehe. Ponekod je v navadi, da verniki v vodo mečejo koščke kruha ali kamenčke ali vanjo izpraznijo vsebino svojih žepov, kar prav tako simbolizira odplavljanje grehov.

Zaradi priljub­ljenosti božiča je zlasti med judi na Zahodu postal priljubljen osemdnevni praznik luči hanuka, ki ga bodo letos praznovali od 1. decembra do son­čnega zahoda 9. decembra, saj vedno poteka v času veselega decembra.

TEKST Jasmina Dvoršek

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču